Tudi jaz sem se na isti dan, kot ekipa zgoraj (Janez, Jan, Damjan) podal na pot (K24) okoli prelepih koroških gora. Podvig sem si namislil kar sredi noči (okoli tretje / pol četrte ure), zaradi težav s spanjem. Na hitro sem spakiral najbolj osnovne/pomembne stvari (par gelov, par čokoladic, bobi palčke/arašide/mandlje, vodo ter kuhinjsko sol) in se z avtom zapeljal do kmetije Bukovnik oz. do križišča na Spodnjem Slemenu. Od tam sem tudi štartal, natanko ob 05:15 uri.
"Moja" smer je bila: Spodnje Sleme -> Olševa -> Peca -> Uršlja gora -> Smrekovec -> Raduha -> Spodnje Sleme.
Vrh Olševe sem osvojil v nekaj manj kot eni uri. Na vrhu sem naredil par slik, ter nadaljeval pot proti Peci. Na poti proti Kumru, sem srečal tudi zgoraj omenjeno ekipo (Janez, Jan, Damjan). Na hitro smo se pozdravili in nadaljevali vsak svojo pot. Čas je minil kar hitro in po 3 urah in pol sem že stal na vrhu Pece. Ista "pesem" kot na Olševi: minutka/ dve za slikanje in spust proti Črni. Okoli 20 kilometrov teka in že sem pričel vzpon na Uršljo goro. V nekaj manj kot 7 urah sem bil na vrhu Uršlje gore. Spet isto: par minut za slikanje in gremo dalje. Polovico poti (44 km) sem prehodil/pretekel v 6 urah in 20 minutah. Pri sebi sem upal, da bo končni čas pod 13 urami, vendar so se že na vzponu proti Uršlji pričele težave. Pri meni kar standardna zadeva -> odprti krvavi žulji po celotnem podplatu, med prsti, na prstih, itd. Čevljev si do konca izziva sploh nisem sezuval, ker sem točno vedel koliko je ura in kakšno je stanje (katastrofalno)....No, gremo dalje. Do Smrekovca sem nadaljeval v teku, kljub hudim bolečinam v podplatih/prstih. Do Smrekovca sem (po)rabil 9 ur in pol. Ponovno srečanje z ekipo (Janez, Jan, Damjan), le da je tokrat Jan pobegnil malce naprej. Na hitro lep pozdrav, par besed in spet vsak po svoje... Od Smrekovca dalje, pa je vsak korak bil podoben, kot da bi stopal na ježa (dobesedno je*anje ježa oz. spolno občevanje z bodičastim sesalcem).
Skratka, zelo neprijetna zadeva. Nadaljeval sem v teku, kolikor se je pač dalo (čeprav vem, da sem tu izgubil najmanj pol ure) in v nekaj več kot 12 urah sem bil na koči Loka pod Raduho. Vzpon na Raduho je bil zelo boleč za moje podplate, saj je ogromno skal in vsak korak je bolelo ko s*****. Do vrha Raduhe sem potreboval okoli 50 minut. Ponovno klasika: par minut za slikanje in še zadnji spust do Slemena. Tokrat pa precej na polno oz. na vse ali nič kljub hudim bolečinam. Čez durce, do koče na Grohatu in do Spodnjega Slemena, kjer se je krog začel, pravtako pa tudi zaključil. Spust je trajal 45 min, ura pa se je ustavila na 13 ur, 39 minut, 59 sekund. Veliko zadovoljstvo in velik krik ob prihodu do avta.
No ja, potem sem se še moral zapeljati do Dravograda, vendar ni bilo nobenega problema. Zadovoljstvo oz. adrenalin naredi svoje. Budnost na višku.
Pa še malce statistike:
Čas: 13 ur 39 minut 59 sekund
Skupna razdalja: 88 km
Povprečna hitrost: 6.4 km/h
Višinski metrov: 5100 m
Porabljenih kalorij: 11 350 kcal
Povprečni pulz: 134
Max. pulz: 164
S časom sem kar zadovoljen, vendar je še precej rezerve (najmanj ena ura, če ne več, še posebej glede na utrip je rezerve ogromnoooo). Že samo, če bi imel na poti ekipo (tokrat sem vse tovoril s seboj), katera bi mi postregla s hrano/vodo bi bilo ogromno . Da ne govorim o odprtih/krvavih žuljih, zaradi katerih mi je tempo kar lepo padel (čeprav je bila zgolj "ravnina"). Ampak ok, pustimo to.
Zaključek: pot oz. izziv K24 bom še definitivno ponovil (tokrat mi je bilo drugič), vendar si bom prej vse splaniral (sedaj je bilo vse na "horuk"). Skratka organiziacija na poti (hrana/voda, menjava nogavic/čevljev, itd, itd.) - pomoč prijateljev, da ne bo potrebno imeti na sebi nič odvečne teže.
Pa lep pozdrav!