- 05 Dec 2016, 22:38
#352299
Berem poročilo o Štanjelskem teku na Ljudstvu tekačev in me preseneti predzadnji odstavek, v katerem avtor pravi takole:
"Na progi je bil tudi moški s psi na povodcih. Organizatorjev ni motil, nekateri od tekačev pa so opozarjali, da to ni prav. Obstajajo namreč posebne prireditve za tekače s psi, kamor le-ti sodijo in kjer ne motijo sotekačev. Ta tekač je imel na voljo pasjo pomoč, s tem je bil v prednosti pred drugimi, zato njegov izid ne bi smel veljati."
Najprej me je zapis zjezil. Ne le, ker je moški s psi (dva psa sta bila) moj prijatelj, ampak predvsem zato, ker se mi je do danes zdelo nekaj najbolj naravnega, da tisti, ki imajo pse in z njimi tečejo, le-te vzamejo s seboj tudi na tekaško prireditev, če psa gneča in vse ostalo, kar sodi poleg, ne moti. Sploh na tek kot je Štanjelski, ki v celoti poteka po naravi. Seveda pod pogojem, da je pes vajen ljudi in se primerno vede (po domače, ne teži ljudem z laježem ali siljenjem vanje). Skratka, če bi moja psička hotela tekat z menoj, ne bi niti za trenutek pomislila, da bi na tekaški prireditvi to koga zmotilo.
Potem sem malo razmislila. Obstajajo ljudje, ki se psov bojijo. Obstajajo taki, ki se jim pasji dotiki gnusijo. In taki, ki jim gredo psi preprosto na živce. Jim res lahko kot pasjeljubka odrekam pravico, da tečejo brez tega zanje motečega dejavnika - psov na povodcih drugih tekačev? Čigava prevlada?
V konkretnem primeru sicer menim, da zapis ni korekten. V razpisu psi niso prepovedani in organizator ni imel nič proti. Moški s psi tudi ni bil edini tekač, ki je na Štanjelski tek vzel s seboj pse - kar je razvidno iz ZZTopkinih fotografij. In konec koncev, se sploh ne spomnim teka, na katerem ne bi srečala kakšnega tekača s psom in nikoli nisem slišala nikogar, ki bi se pritoževal.
Bomo morali tudi tekaške prireditve razdeliti na tiste "dogs wellcome" in one druge? Ali pa vendarle lahko sobivamo vsi skupaj, brez slabe volje in slabe vesti? Kaj mislite?
"Na progi je bil tudi moški s psi na povodcih. Organizatorjev ni motil, nekateri od tekačev pa so opozarjali, da to ni prav. Obstajajo namreč posebne prireditve za tekače s psi, kamor le-ti sodijo in kjer ne motijo sotekačev. Ta tekač je imel na voljo pasjo pomoč, s tem je bil v prednosti pred drugimi, zato njegov izid ne bi smel veljati."
Najprej me je zapis zjezil. Ne le, ker je moški s psi (dva psa sta bila) moj prijatelj, ampak predvsem zato, ker se mi je do danes zdelo nekaj najbolj naravnega, da tisti, ki imajo pse in z njimi tečejo, le-te vzamejo s seboj tudi na tekaško prireditev, če psa gneča in vse ostalo, kar sodi poleg, ne moti. Sploh na tek kot je Štanjelski, ki v celoti poteka po naravi. Seveda pod pogojem, da je pes vajen ljudi in se primerno vede (po domače, ne teži ljudem z laježem ali siljenjem vanje). Skratka, če bi moja psička hotela tekat z menoj, ne bi niti za trenutek pomislila, da bi na tekaški prireditvi to koga zmotilo.
Potem sem malo razmislila. Obstajajo ljudje, ki se psov bojijo. Obstajajo taki, ki se jim pasji dotiki gnusijo. In taki, ki jim gredo psi preprosto na živce. Jim res lahko kot pasjeljubka odrekam pravico, da tečejo brez tega zanje motečega dejavnika - psov na povodcih drugih tekačev? Čigava prevlada?
V konkretnem primeru sicer menim, da zapis ni korekten. V razpisu psi niso prepovedani in organizator ni imel nič proti. Moški s psi tudi ni bil edini tekač, ki je na Štanjelski tek vzel s seboj pse - kar je razvidno iz ZZTopkinih fotografij. In konec koncev, se sploh ne spomnim teka, na katerem ne bi srečala kakšnega tekača s psom in nikoli nisem slišala nikogar, ki bi se pritoževal.
Bomo morali tudi tekaške prireditve razdeliti na tiste "dogs wellcome" in one druge? Ali pa vendarle lahko sobivamo vsi skupaj, brez slabe volje in slabe vesti? Kaj mislite?
). V konkretnem primeru pa je šlo za uvrstitev nekje proti zlati sredini. V tej kategoriji pa mislim, da se vsak tekač bori le sam s seboj, saj je popolnoma nepomembno, ali si uvrščen na 88. mesto ali pa morda na 89., ker te je prehitel nekdo s psom. Tako se zdi meni.
).
