Prostor za debato o teku, tekačih, željah, upih, občutkih, vzpodbudi, nasvetih, ... karkoli vam pade na pamet ob in o teku - povejte, vprašajte, razpišite se ...
Uporabniški avatar
 vencelj
#358851
Včasih kakšen članek, na katerega naletim npr. v Poletu in se mi zdi zanimiv za deljenje, razmišljanje in morda tudi kakšno mnenje/ razpravo (čeprav je to bolj redko), kopiram in lepim v temo viewtopic.php?f=15&t=9323&start=210

Današnja kolumna se mi zdi dovolj zanimiva in aktualna, da odpiram posebno temo, seveda z željo...kot sem napisal že zgoraj: za razmišljanje in morda tudi kakšno mnenje/razpravo :!:
Link: https://polet.delo.si/kolumna/sportni-mazohizem


Slika
Uporabniški avatar
 gut
#358852
Majhen popravek. Ne gre za današnjo kolumno. Gospod Ogorevc je o tem pisal 1.9.2014 v Poletu Fitu. Seveda to ne pomeni, da je članek slab. Ravno nasprotno. Osebno me motijo te poobjave člankov na Poletovem portalu, pri čemer se datum seveda posodobi. Verjetno je gospodu uredniku težko priznati, da ga je povozil čas.
Uporabniški avatar
 vencelj
#358853
Seveda, datum je popravljen na 5.3. 2018, torej danes., kar sem preveril že pred objavo, zato sem jo označil kot današnjo kolumno. :mrgreen:

Sem se pa včasih, že pred leti, spraševal, kaj je o teku sploh še novega pisati. Kasneje je prišel Tek plus, na začetku osvežitev, kasneje zgolj prikrita reklama, sedaj ga pa itaq ni več.
Uporabniški avatar
 ZdravkoC
#358860
Osebno menim, da je tale članek potrebno brati s polno mero razuma. Destruktivno ravnanje je tudi vsak trening atleta na stadionu, ki je pretreniral. Torej ni za iskati povezave v tem, da je Ogorevc za uvod uporabil samoizpoved rekreativnega kolesarja in tekača dolgoprogaša. Sploh pa gre za individualne odgovore na vprašanja:
• Kje je zgornja meja naprezanja rekreativca, ki še ne ogroža svojega zdravja?
• Zakaj zavzeto trenira nekdo, ki mu šport ni vsakdanji kruh?
• Kdo bi vztrajal, če bi vedel, da trenira veliko več, kot bi bilo treba za njegovo dobro počutje in vzdrževanje kondicije?
• Kdo bi se izčrpaval, če bi se zavedal, da so učinki nasprotni od želenih?

Res pa je, da se rekreativni športniki mnogokrat nekontrolirano in nezavedno izčrpavajo, kar lahko med profesionalci takoj opazi trener in trening postavi v pravo strugo.
Lahko se strinjam, da program tega vedenja prinesemo iz prejšnjih življenj, ne pa tudi, da je posledica obsojanja nekoga ali občutka krivde zaradi nečesa od ne vem kdaj … pred 300 leti???

Naj bo to dovolj modrovanja. Jaz vem to, kar mnogi ne vedo in o tem vseeno pišejo. Seveda nisem edini. Mnogi ne razumejo tega, da je bolečina lahko prijetna, pa nisi mazohist in da je ista bolečina lahko zelo nadležna in mučna. V čem je razlika? Ko si natreniran in garaš za nek cilj ali rezultat, je bolečina le tvoja spremljevalka. Ko nisi natreniran in garaš za nek rezultat, je bolečina tvoja spremljevalka, kot trinajsta vila iz pravljice o Trnuljčici in te bo slej kot prej zbodla z vretenom. Potem boš jokal in o tebi bodo pisali v člankih kot o »rekreativnem kolesarju in tekaču dolgoprogašu« iz zadevne kolumne.
Uporabniški avatar
 ZdravkoC
#358877
vencelj napisal/-a:... se mi zdi zanimiv za deljenje, razmišljanje in morda tudi kakšno mnenje/ razpravo (čeprav je to bolj redko) ...

Današnja kolumna se mi zdi dovolj zanimiva in aktualna, da odpiram posebno temo, seveda z željo...kot sem napisal že zgoraj: za razmišljanje in morda tudi kakšno mnenje/razpravo :!:
Link: https://polet.delo.si/kolumna/sportni-mazohizem


Ni glih neke revolucije glede mnenj :-)
Uporabniški avatar
 ZdravkoC
#358897
spet jaz :-)

Mnoge raziskave govorijo o tem, da razne oblike sproščanja pomagajo pri soočanju s stresom in izboljšanju počutja. To so predvsem meditacija, avtogeni treningi in vedno tudi športna aktivnost. In tu se postavlja vprašanje, kakšna športna aktivnost? Aerobna ali anaerobna? Ali je morda celodnevno aerobno hribolazenje (npr. čez Pohorje) samodestruktivno? Med tem zagotovo kdaj trčimo ob sončno pripeko ali hud mraz, močan veter, naliv ali celo nevihto … smo žejni, tudi lačni, utrujeni in na koncu izmučeni. Je morda bolje na stadionu v anaerobnem načinu ponavljati monotone kroge? Tek z intenzivnostjo, da niti vdihniti ne moreš zadosti? Jaz poznam samo en odgovor: »Kakor se odločiš sam.«

Človek mora v tem, kar počne, najti zadovoljstvo, gledati naprej in videti napredek in ne samotrpinčenje ali samodestrukcijo. Če ne greš v vodo, se ne boš naučil plavati.

Menim, da je naša odločitev odvisna od ciljev, ki si jih zastavljamo. Ni res, da rekreativni športniki nimajo (nimamo) ciljev! Sledenje svojemu cilju je konstruktivno, pri tem pa so seveda pomembni elementi: načrtovanje, redno izvajanje, samonadziranje (pulz, pritisk, teža), tudi občasna medicinska kontrola (krvna slika), postopno spremljanje napredka in nasploh taktnost pri svojem tem početju.
Uporabniški avatar
 zz topka
#358899
ZdravkoC napisal/-a:Človek mora v tem, kar počne, najti zadovoljstvo, gledati naprej in videti napredek in ne samotrpinčenje ali samodestrukcijo. Če ne greš v vodo, se ne boš naučil plavati.

:clap: :clap: :clap:
Lahko plavaš tudi z rokavčki, da le veš, da v tem uživaš!
Uporabniški avatar
 vencelj
#358900
Strinjam se s tvojim razmišljanjem, mislim pa, da takih:

Sledenje svojemu cilju je konstruktivno, pri tem pa so seveda pomembni elementi: načrtovanje, redno izvajanje, samonadziranje (pulz, pritisk, teža), tudi občasna medicinska kontrola (krvna slika), postopno spremljanje napredka in nasploh taktnost pri svojem tem početju.


ni veliko.

Zase vem, da sem bil v vseh tekaških letih zelo "šlampast", vse sem delal stihijsko, brez načrtov, neredno, brez kontroliranja oz. samonadziranja (celo brez ure).
Brez naprav sedaj ni skoraj nihče več, druga stvar pa je, koliko mu dejansko naprave koristijo oz. kaj mu o njegovem treniranju povedo... :roll:
Uporabniški avatar
 ZdravkoC
#358914
Kolikor jaz poznam tekačev (ni jih malo - ni vas malo), je več kot polovica višje ali visokošolsko izobraženih ... ostali pa so vsi najmanj srednješolsko pismeni ... v glavnem ljudje odprte glave in radovedni za novosti ...
... internetnih nasvetov in programov za šport je zadnja leta več kot dovolj
... tekaške litarature z usmeritvami, z nasveti, tudi s primeri slabih praks ...
... danes je vsega dovolj, če pa primerjam svoje začetke, smo pa takrat imeli čudovito športno usmeritev preko Poleta s strokovnimi članki dr. Branka Škofa, dr. Nade Rotovnik, Primoža Kališnika ... ne spomnih se vseh piscev ... in tem sem hvaležen za vse takratne usmeritve, pa četudi sedaj gledam stvari veliko bolj enostavno. Opustil sem tako opevano blaženje v tekaških copatih, testeninska prehrana je že zgodovina ... magnezijeve šumeče tabletke so pristale v kanti za smeti, najcenejša soda bikarbona pa je najboljša :-)
Ne vidim razloga, da bi lahko kdo deloval destruktivno zaradi pomanjkanja virov znanja. Je pa res, da v tej obilici moraš tudi objave malo selekcionirati :-)
Uporabniški avatar
 stena
#358918
Vedno več je takih "mazohistov" oziroma jaz bi jim bolj rekel "lajk mazohisti". V želji po všečnosti sebi in drugim počnemo vedno bolj ekstremne, da ne rečem butaste stvari, seveda vse skrbno ovekovečimo, sfiltriramo in objavimo ter potem kot nekakšni odvisniki tičimo nekaj happy ur po objavi s telefonom v roki in pregledujemo večinoma ene in iste ljudi, ki nam vestno vsakokrat dvignejo palec in morda zraven dodajo nekaj v smislu "neverjetn/a si". Pa sem res?

Namenoma pišem v 1. osebi, včasih se zalotim, da tudi sam vse večkrat podležem tej neumnosti, ki se ji reče facebook, instagram, strava, movescount, connect... :ignore:

Druga stran pa so po mojem opažanju mazohisti tipa "beg od doma", ki pa ravno tako iščejo posredno zgoraj omenjeno potrditev saj žal neposredne ne dobijo doma.

Vsaka čast in moj poklon pa tisti manjšini, ki se športno udejstvujejo zaradi zgolj in izključno sebe in svojega zadovoljstva, pa četudi kakšen dan ali kilometer preveč. No pa saj so takšni ubistvu vsi zgoraj našteti??

No ta krog sem tako začaral s svojimi filozofskimi razmišljanji da grem raje :lauf: :toast: :rol:
 bossteb
#358926
stena napisal/-a:Vsaka čast in moj poklon pa tisti manjšini, ki se športno udejstvujejo zaradi zgolj in izključno sebe in svojega zadovoljstva, pa četudi kakšen dan ali kilometer preveč.


Ob branju tvoje objave sem se že zamislil, pa kaj ljudje sploh tečejo, če je to res taka muka... Saj na dolgi rok si pa ja najdeš boljši način (samo)dokazovanja oz. se ti ne zdi več tako pomembno... In beg od doma bi lahko bil tudi v kakšni bolj ležerni dejavnosti...

No potem si pa napsal še tole zgoraj citirano, pa sem se potolažil, da mogoče se pa lahko štejem med to srečno manjšino, ki lahko na vprašanje zakaj, odgovori čisto enostavno in takoj:
"Ker uživam v teku!"
:D

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA