Zadnje novičke

[Marko M]

No jaz tečem 4x tedensko, včasih sem rekreativno kolesaril MTB, pa smučal zelo resno, pa fitnes...
V bistvu kombiniram fitnes 3x tedensko, 4x tedensko tek, pa občasno kakšno plavanje.
Mi je pa cilj izboljšati osebne doseške, izboljšati VO2 max, pa vseeno ohraniti malce bolj atletsko postavo, kot tekaško. Obdržati dobro formo dvigovanja uteži (Powwr lifting - za svojo postavo in kilažo) ter biti predvsem fit v dobri kondiciji, dobrega zdravja...
Poleg sebe se ukvarjam bolj s svojimi varovanci (kondicijska priprava) in se veliko, veliko še vedno izobražujem, berem o treniranju, prehrani (verjetno imam od slovenskih trenerjev najobsežnejšo knjižnico).
Všeč mi je sam princip treningov, načrtovanje, progresivno stopnjevanje, razvijanje moči, hitrosti, hitrostne vzdržljivosti, vzdržljivosti... rad imam nadzor, analizo treninga, pulza, testiranja, počutje, prepoznavanje treniranosti...
Predvsem mi je pa vedno v zadovoljstvo, če lahko pomagam, svetujem in odpiram oči športnikom, da trenirajo pametneje in ne težje!
LP Marko

[MARIOLINO]

Tako je Darja!! Zdaj sva že dva taka, ki rada tečeta .
Se vidiva na kaki tekmi.

Lep pozdrav




Mario

[Stane]

Začela teči s punco predvsem zaradi ohranjanja zdravja, boljšega počutja in viška kilogramov. Sedaj tečeva že tretje leto in vsako leto je lepše. Lani sva se udeležila prve tekmovalne prireditve (Lj. maraton) in nama je bilo všeč tako, da bova prakso nadaljevala. Pri najinem teku so bili tudi dobrodošli nasveti in informacije s tekaškega foruma.

[Darja]

Mariolino, najbrž nas je na tem forumu kar nekaj več kot dva, ki rada tečeta.
Sicer pa velja: več kot nas bo, bolj bo luštno.
Pozdrav, Darja
P.S.: Če vas sonce na vse bleščeče pretege vabi ven (pa seveda ne morete, ker se, tako kot jaz, udinjate za mesečno mezdo), stopite za minuto ali dve na bližnji vogal (brez nespodobnih misli, prosim! ), verjemite mi, malce lažje boste zdržali na stolu ob pogledu na zimsko idilo zunaj.

[duje]

Živijo!
Tečem poldrugo leto. Začel sem, zaradi, kot sem videl tudi pri drugih, zelo pogostega razloga, viška kil. To so bile burleske. Mali sod, ki se vali po tekaški progi. Ampak, važno je, da glava hoče, potem tudi telo mora sodelovati. Prvih par mesecev sem tekel z naporom, težko sem se spravil ven. Potem je kriza minila, začel sem uživati. Tečem vsaj 25 x na mesec, ponavadi 6-8km. Poleg fizične sprostitve, mi tek pomeni čiščenje glave, bistrenje misli. Skratka, po napornih začetkih sledi čista uživancija.

[Damijan]

Še moje gledanje na tek, najprej pa odgovor: tečem točno 4 leta, pogostost pa je odvisna od sezone (pozimi manj, 3-5-krat tedensko, poleti več - tudi 10-krat na teden, kar pomeni, da ob lepih jutrih že pred službo kakšnega odtečem, potem pa še popoldne drugega).

Zakaj začel? Kot smrkavec sem bral en članek, v učbeniku za angleščino - Headway - o londonskem maratonu. In se mi je tak zakoreninilo, da sem si rekel, no, bolj zapomnil, da to pa mora bit fajn in da bi jaz tudi enkrat. Sicer londonskega še nisem prelaufal, jih je pa kar nekaj drugih za mano. Poleg tega so se motivi dost spreminjali, večina nas v teku najde dosti več, kot pa "pretekel sem maraton". Za ene je to hujšanje, za druge meditacija, rekreacija, umikanje vase, za druge pa vsega po malem in še marsičesa drugega.

[Pet5ra]

Tek mi je bil vedno v veselje. Tudi pri telovadbi v šoli, se z razliko od marsikoga, nad njim nisem pritoževala. V času srednje šole sem včasih odtekla kakšen km kot trening pred do tedaj najdaljšo preizkušnjo (Cooperjev test).

Lansko poletje sem se prvič udeležila tudi tekaške prireditve 2. ženski tek v Tivoliju. Navdušilo me je veliko število udeležencev in čudovito vzdušje. Zanimivo je kako lahko občutiš to neverjetno ljubezen do teka v celi množici ljudi.

Že proti koncu poletja pa sem v Poletu videla povabilo na Lj maraton in program za začetnike. Zastavila sem si cilj da pretečem 10km in pridno sledila treningu. V 8. tednih mi je s tekom 3-krat na teden to razdaljo uspelo tudi peteči (z zastavljenim rezultatom).

Kjub včasih napornem teku sem vedela, da me po njem čaka zadovoljstvo in dobro počutje. Teh 10km sem pretekla s takim naporom kot včasih (zanemarljivo kratek) Cooperjev test. In to mi daj možnost, da morda kdaj napadem tudi 20ko.
Zato mislim s tekom tudi nadaljevati. To zimo bom sicer tekaško prespala, se pa že veselim toplejših dni, da se podam novim izivom naproti

[Fotr]

Tole sem enkrat napisal za Polet in še vedno drži:

Dolgo že tečem. Tekel sem ko mi je bilo hudo ali lepo, ko je bilo telo potrebno gibanja in ko je hlepelo po teku. Bilo je bolj bezljanje kot tek. Zaradi bolezni, poškodbe in raznih nadlog so prišla tudi obdobja brez teka, zredil sem se, otrdel in polenil, večkrat je bilo treba začeti znova. Povsem opustil pa teka nisem nikoli.

Prvič sem začel sistematično teči po Poletovem programu vadbe. Bila je moja prva tekaška prelomnica in spoznaval sem osnove tekaškega treninga, pomen srčnega utripa in pomembnost ogrevanja in razgibavanja. Prenehal sem bezljati in začel teči. Drugi mejnik je bilo odkritje Tekaškega foruma. Vedno sem si želel mnoga doživetja na tekih opisati in jih posredovati drugim. Tekaški forum mi je to omogočil in obilno sem ga izkoristil z opisom svojih tekaških spoznanj. Našel sem družbo tekačev in tekačic s podobno filozofijo, s številnimi vrlinami in z ljubeznijo do teka. Ob srečanjih z njimi sem imel občutek, da jih poznam že vse življenje. Privrženost teku je bila vzrok, da se je iz suhoparnega elektronskega pošiljanja sporočil razvil poseben odnos med tako različnimi osebami. Komaj čakam, da spet srečam na teku ali treningu do nedavnega nepoznane ljudi, zaupam jim, čeprav smo si zelo različni med sabo. Tek mi je omogočil, da sem srečal tako dragoceno druščino.

Naslednji preobrat je bil izbor v Poletovo ekipo za udeležbo na Ljubljanskem maratonu. Zadal sem si preteči polmaraton, vendar brez prekomernega naprezanja. Vadbo je prevzel odličen strokovnjak Brane, ki mi je odkrival nova obzorja in spoznanja o teku. Redni treningi, prepleteni z drugimi športnimi dejavnostmi in obveznim počitkom, to je bilo tisto, kar sem v obdobju bezljanja pogrešal. Včasih je bilo zame tako naporno, da sem mislil, da takega tempa ne bom zdržal, pa je Brane naslednji teden predpisal lahkotnejši trening. Točno je vedel, kaj lahko, kaj pa je preveč zame. Telo se je naprezalo ravno toliko, da se ni mučilo, ampak pridobivalo moč, spretnost in vzdržljivost. S tako popotnico ni bilo težko preteči polmaratona, sicer bolj počasi kot sem pričakoval, a brez posledic in utrujenosti, pa tudi uspeh se ne kaže samo s hitrostjo, še bolj z doživetji, ki ne bodo nikoli pozabljena.

Tek mi ne pomeni samo utrjevanje mišic ter nabiranje vzdržljivosti in gibljivosti. Tek je del mojega načina življenja, tek je izhod iz težav ali vhod v lepoto, ki jo ima v sebi vsak človek, a marsikdo ne more do nje. S tekom spoznavam svojo notranjost v hudih in lepih trenutkih, zato ne bom nikoli nehal teči, čeprav bodo med tekom tudi dolgi odmori.

Meditacija med tekom mi je odkrivala značaj, ki ga v sebi nisem poznal. Zaradi burnega notranjega doživljanja med tekom se včasih zalotim, da mi tečejo solze po licih ali se na ves glas smejim, ne da bi vedel, koliko časa ali kakšno razdaljo sem že pretekel. S tekom si je človek dolga tisočletja pomagal pri preživetju, reševal v nevarnostih in živel v sožitju z naravo. Nekaj od tega je ostalo tudi v naši podzavesti, v naši duši in v našem telesu.

[Obivankenobi]

Čeprav se s športom ukvarjam že celo življenje (nogomet, košarka, karate...) sem z resnim treniranjem teka začel spomladi lansko leto, ko sem v okviru mojega študija na FŠ moral udeležiti treh najmanj 10 kilometrkih tekov. In ko sem po prvem teku konec aprila (beri: Tek na Petelinjek) ugotovil, da je brez rednega treniranja zadeva bolj podobna mučenju samega sebe sem hočeš - nočeš začel s treniranjem in tako tek vključil v svoj aktivni življenski slog. Po začetnih naporih in odporih sem sčasoma ugotovil, da sem toliko padel v zadevo, da enostavno nisem mogel več nehati in sem po parih mesecih treniral praktično vsak dan in zmeraj bolj intezivno, tako, da sem dosegal kar lepe rezultate, vendar sem za to plačal tudi ustrezno ceno, saj so se mi začele pojavljati težave z golenmi, še posebej po ljubljanskem LM, tako, da imam težave še danes, vendar sem se odločil, da ko se bom pozdravil se bom teka lotil na čisto drugačen način in se tako poskusil izogniti poškodbam.
Evo, to je bil moj razlog, zakaj sem začel teči...

Lep pozdrav!

[Nena]

Jaz sem pri 20, 25 letih tek bolj sovražila kot ljubila in nikoli si ne bi mislila, da bom tudi sama kdaj tekačica. Pa se je ta čudež na srečo zgodil; veliko zaslugo za to ima moj dragi, ki je tekel po malem ves čas, na enem krajšem dopustu pa me je lepo vzpodbudil, naj še sama poskusim, a me ni silil. Tako sem počasi začela, so bila na začetku tudi muke, priznam, največji uspeh je bil, ko sem pretekla "magično mejo" 5 km v enem kosu, potem se pa dobila veselje in se tudi nekajkrat udeležila organiziranih zadev. To je bila pika na i, saj vzdušje in pozitivizem sotekačev naredi svoje. Sedaj tečem tretje leto, stara 38 let, vmes sem imela celo krajši izpad zaradi operacije, a sem hitro nadaljevala. Sem med "želvicami", kot mi pravi najdražji, a volja šteje in upam (sicer zelo potiho), da se bom letos opogumila za vsaj en polmaraton.
To je to!

[Romch]

Pozdravljeni vsi ljubitelji športa!
Priznam, da že nekaj čas spremljam tale forum, prav zanimivo vas je brati, veliko nasvetov, moči ki jo izžarevate, res vidi se da smo Slovenci športen narod.
No, a vseeno sem se odločil napisati prvi post,pa ga začenjam z začetkom mojega teka, kje in kako sem začel. Tečem že 3 leta, prvo leto tu pa tam kakšna dva dneva na teden, mogoče tri, bore malo kilometrov v nogah. Sitoacija se je naslednje leto že nekako spremenila, več dni v tednu, rezultat, hja tu nekje 180km. nič kaj,.. no tako se mi je tek vedno in vedno bolj zdel dober za mojo dušo, popolnoma prerojen sem po odtečenih km, realizacija prejšnjega leta več kot 700km z 5x na teden določenimi trasami različnih kilometrin. Zame je bil tudi prvi tek državnosti 10 km v Celju, in končno velika odločitev maraton v Log. dolino 42 km, neverjetno, kako me je zasvojil tek!

Človek z njim vrže neko negativno energijo ven iz telesa, zatorej se sploh ne čudim izjavam, da so tekači resnično prijazne osebe!!
Zatorej vam raje ne umenjam kako si že želim, ponovnega vstopa v naravo in prešvicanih majic na seb. Priznam da med zimo veliko ne tečem, fitnes pa nekako ni to to, ampak kmalu bo zima rekla adijo. Sicer sem še vedno amater, a važno je da pri tem uživam in "trpim" no ja

Tko za zaćetek, naj bo dovolj, veliko postov pa še v prihodnje !!

Lp
Tomaž

[pementos]

jaz sem se ukvarjal s športom celo življenje. Kot otrok sem bolj igral nogomet in košarko potem kot najstnik sem začel resno kolesariti (okrog 6000km na leto). Ker čez teden nisem imel dovolj časa, sem začel teč. Od tega je minilo 18 let. Na prireditve sem se udeležil samo občasno. Potem sem se preselil v Slovenijo in sem nekaj let nehal. Potem kolegi v službi so se začeli pripraviti za Ljubljanski maraton in sem se jim pridružil -bilo je leto 2002. Pozimi tečem trikrat na teden, poleti pa pet ali šest poleg kolesarenja. O forumu mi je povedal naš Holik in s njim sem šel prvič okrog PST. Hvala še enkrat kjerkoli si.

[man001]

Pozdravljeni !

Prvič se tudi jaz vključujem v ta forum, saj se mi zdi zelo zanimiv.

No pa da povem svojo zgodbo.

Šport mi je všeč že od malih nog, ko sem bil še osnovnošolec sem se udeleževal občinskih tekomvanj v krosu in v raznih športnih iger kot so smučanje, tenis, nogomet, košarka itd.

Nato je prišel čas srednje šole, ker sem kaki dve leti samo lenaril sem tako pridobil 10 kg, ampak nato se mi je zavest o zdravem življenju nazaj povrnila in začem sem se ukvarjati z različnimi športi.

Začel sem teči nazaj vsak dan po 20 min, nato sem čas teka daljšal, v fitnesu sem prebil po 3 ure na dan (delal sem predvsem vaje za tek, nisem bildal), nato je prišel čas faksa in v drugem letniku faksa sem imel izoblikovano telo, kot še nikoli, imel sem trebušne mišice kot še nikoli. , bil sem v najboljši formi. Udeležeil sem se zelo veliko tekov od 8km pa tja do 21 km (polmaratonov sem v eni sezoni pretekel kar šest, kar se mi zdi kar v redu), pa tudi rezultati oz. časi niso bili tako slabi.

Po faksu oziroma med faksom pa sem se zaposlil, in tako sem moral spremeniti način življenja in prehranjevanja. Od takrat se še naprej trudim ohranjati kondicijo, in to mi več ali manj tudi uspeva.

Trenutno imam nekaj kg preveč, no vsaj za tekača. Letos sem trdno odločen, da to odpravim težavo s kilogrami odpvim in se popolnoma posvetim teku, ter upam, da se bom prebližal kondiciji in telesni pripravljnosti, ki sem jo pred leti tudi že imel.

Lep pozdrav vsem in obilo športnih užitkov

P.S.
Obenem poleg tega pa imam namen tudi končati podiplomski študij

[microwaved]

Hm Hm Hm... Tečem že kakih 5let. Pozimi vsak tretji dan, drugač pa redno, vsak dan. Zakaj sem se odločla za tek? Hm, nevem, kul mi je.

[miroR]

Pozdravljeni !

Pred 20.leti sem bil še vsestranski športnik, poln kondicije.Nato pa , 20.let
čohanja riti . Lani septembra me je kolega povabil na gozdni tek
Belvi - Areh. Tu se je potem pokazala ura resnice z mojo kondicijo .
Po nekaj mesecih treningih teka in branju razne tekaške literature
sem spoznal,kaj mi tek pomeni.Sedaj,pa si v teku spucam dušo in
zelo uživam .Treniram 4x tedensko največkrat s kolegom,včasih pa tudi
sam.Najbolj uživam ob teku na dolge razdalje Radizel - Areh.Strinjam se s
kolegom, ki pravi: POHORJE JE ZAKON !
Torej se kmalu vidimo na teku čez Pohorje ( Sl. Gradec - Maribor ) 65 km .