Prostor za debato o teku, tekačih, željah, upih, občutkih, vzpodbudi, nasvetih, ... karkoli vam pade na pamet ob in o teku - povejte, vprašajte, razpišite se ...
#331978
Bojan.

Tekel je preko Bistrice na Dobrčo, z Vrtače pa mimo koče na Zelenici na mejni prehod Ljubelj, kljub temu, da je čez Ljubeljščico in čez Stari Ljubelj bližje, vendar zamudnejše.

Zanesljivo pa je Klemen sposoben še boljšega časa - čez en teden gre na operacijo kolena.

LP v Turčijo...
#331984
Že več let sem imel v planu, da premagam Tržiških deset vrhov po svojih najboljših močeh. T24 je bila prelomnica moje športne poti, ko sem iz nogometaša začel postajati gorski tekač. Leta 1999 je bila tekma T24 moja prva tekma v gorskih tekih in tako sem se včeraj po 15-ih letih zopet odpravil pomeriti svoje sposobnosti. Prvič sem za pot porabil 20h39min. Progo sem včeraj pretekel že četrtič. Štartala sva s Klemenom Zupanom ob 5.00 pred občino v Tržiču. Prvo polovico vzpona na Dobrčo se nisem počutil najboljše. Na Dobrčo sva prišla po 1h10min. Pot sva nadaljevala do Prevale (1h58min), kjer nama je okrepčevalnico pripravil Janez Stočko. Zagrizla sva v Kalvarijo in po 42min prišla na vrh Begunjščice. Spustila sva se po Smokuškem plazu, na Iskrški koči pa sta naju že pričakala na moje presenečenje Marjan Tepina in Majk. Skupaj smo zagrizli proti melišču pod Vrtačo. Klemen nas je počakal na planinski poti, mi pa smo se povzpeli na vrh Vrtače (3h36min). Sledil je spust do Lubelja (4h13min), kjer sem se bal, da me žena Andreja še ne bo počakala, sam smo prispeli pol ure pred napovedjo. Na srečo smo prišli istočasno. Po desetminutnem okrepčilu sva z Majkom pot nadaljevala proti Babi. Tja sva prišla v 52minutah. Začenjalo me je skrbeti, da je bil tempo prehiter, saj za mano ni bilo niti polovice poti. Ko sva prispela na Veliki vrh Košute naju je na vrhu na začudenje že čakal Marjan T. Spremljevalca po Košuti nisem takoj opazil, kar me ni začudilo glede na to, da sem prehiteval svoj plan, a kaj kmalu smo se zagledali. Po Košuti sta me spremljala Anže Božič in Nino, katerega sem bil zelo vesel. Fanta sta s seboj nosila preveč prtljage, zato sta malo zaostajala. Na Kladivo smo prišli po 6h22min. V daljavi sem opazil Janeza Udovča, ki naj bi imel okrepčevalnico na Škrbini, pri tem pa so se mu pridružili tudi Janezova žena in Janez S. Pod solidnim tempom smo nadaljevali po grebenu Košute. Pred tehnično zahtevnejšim delom pred Ostrvom sem pot s hitrejšim tempom nadaljeval sam. Ko sem prispel že precej utrujen na Košutnikov turn sem s pogledom iskal nekoga, da bi me posnel s kamero v tistem pa sem zagledal hči Marušo, ki je prišla iz Dolge njive. Za nekaj trenutkov sva se posnela in že sem nadaljeval spust proti Dolgi njivi. Na najstrmejšem travnatem delu me je presenetil prijatelj Matej Petrič iz Brežic, ki je ljubiteljski fotograf. Na Dolgo njivo sem prišel po 8-ih urah. Tam sta me pričakala Uroš, Anita in naslednji spremljevalec Luka Mihelič. Po okrepčilu sva se z Lukom poslovila in pot nadalevala proti Stegovniku. Pod Plešivcem je bilo ogromno blata in vode, zato sva bila vsa umazana. Po dobri uri sva prišla na Stegovnik. Luka je diktiral zelo lep tempo proti Javorniškemu prevalu. Na poti sem opazoval Storžič, ki je na progi T24 prava ura resnice. Na sedlu sem najprej zagledal Simona Strnada s spremljevalko, Marjana in Barbaro Mihelič, Rolanda Lipar in Petra Slatnarja. Na kratko smo se poslikali, spijem energiski napitek in z Rolandom in Petrom pot nadaljujemo proti Storžiču. Počutil sem se precej utrujenega, ampak smo vseeno prišli v 44-ih minutah na vrh. S Storžiča sem se večkrat ozrl po poti Tržiških vrhov in se nisem mogel načuditi, da se vse to da preteči v enem dnevu. Po 10h57min smo se začeli spuščati po grabnu proti Javorniku in zavili desno proti Polani. Tam nas je počakal Uroš Rozman in povzpeli smo se še na zadnji vrh -Tolsti vrh. Zadnji vzpon je trajal 23min, in na vrhu je kazala ura 11h53min. Sestop smo nadaljevali proti Kriški gori, malo pred njo pa smo zavili desno proti Lomu. Spust smo nadaljevali po melišču, kasneje pa proti Lomu. Ko smo prispeli do asfaltirane ceste sem se že zavedal, da bom srečno prispel v cilj. Tam me je že čakalo ogromno prijateljev, ki so me že nestrpno pričakovali. Po 12-ih urah in 47-ih minutah je bilo trpljenja konec. Ura je pokazala da sem pretekel 65km in 6871 višinskih metrov. Moram priznati, da sem imel kar nekaj solz v očeh, saj mi je ta pot že pred leti spremenila način življenja. V cilju sem bil precej utrujen, vendar zadovoljen. Vsi skupaj smo se še malo poslikali in skupaj proslavili v bližnji piceriji. Najprej se zahvaljujem ženi Andreji, ki mora vse te moje norčije sprejemati, Urošu Feldinu, ki me vedno podpira in mi pomaga pri mojih projektih in vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali in me podpirali pri tekaških projektih, ki sem jih delal zadnjih nekaj tednov. Ker sem zadnje čase zelo zaseden, ravno tako moj sosed Janez, ki mi vedno montira filmčke, zato bo potrebno nanje še malo počakati.
KLEMEN TRILER
#332075
Vse čestitke. Res je to neverjeten čas. Če boste s tem nadaljevali bomo mi, ki imamo planirane malo slabše čase dobili totalni kompleks manjvrednosti. Ne to sploh ni res, vsak ki pride okrog v 24 urah je iz pravega testa. Samo res pa je, da so eni malo bolj nori in utrgani. :D Vsem pa želim še veliko varnih in lepih km. Pa zdi se mi, da T 24 le ni več tako pozabljena.
  • 1
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA