- 14 Maj 2006, 18:27
#65793
Torej kot sem najavil sem se udeležil tega zanimivega kolesarskega maratona.V mesecu dni sem se moral iz tekača preleviti v kolesarja.
Začelo se je pa pravzaprav s provokacijo sodelavca,da naj se udeležim tega tekmovanja.Najprej sem še razmišljal saj se mi je zdelo absolutno pretežko,ampak sem pol vseeno butnil,da bom šel.Kolega me takoj prijavi… Par dni sem upal,da me bodo zavrnili ker je bila kvota prijavljenih že izpolnjena ampak so jo pol naknadno povečali tako,da rešitve ni več bilo.Pol sem si pa rekel,da bom pač poskusil….
Treningi kolikor je pač čas dopuščal od 60,80,100,130 pa vse do najdaljšega dobrih 10 dni pred začetkom 242 km.Parkrat me je opralo do kože ampak treba se je bilo navadit na vse razmere.
Po zadnjem treningu vidim,da zadeva vseeno ima smisel.Rit je kar dobro natrenirana,mišice so se tudi prilagodile na kolesarjenje.Narejenih je 1300 km.Zdaj pa bo kar bo.Plan je na tekmi narediti 400 km kar je nekakšna meja,da ti priznajo,da si dirko končal.400 km v 24 urah se mogoče ne sliši veliko ampak treba je poskusit…
Lani nisem kolesaril skoraj nič ampak opreme od prejšnjih let je več kot dovolj.Kolo je tud staro slabo leto,nabavljeno decembra. Cannondale R 700 z Shimano 105 opremo.Zame čist dovolj dobro.
V petek nabašem vso kramo v avto in gremo v Avstrijo.Tekma se odvija v majhni vasici Theis blizu Kremsa.Nimajo nič razen ogromne elektrarne.
Možnosti za nastop so na 12 ali 24 ur,posamezno ali dvojice ter četvorke.Jaz butl normalno izberem najtežjo varianto 24 ur.
Tja prispem dobesedno prvi.Prizorišče šele postavljajo,zato obiščem še bližnji grad pri Kremsu okrog katerega je speljana tekaška steza v dolžini 4200 m in 220 m višinske razlike.Po glavi že blodijo čudne misli,da bi jaz to preizkusil,pa me vseeno hvalabogu skušnjava ne premami.
Popoldne ob progi sledi postavljanje šotora,prijava in razgledovanje okolice.Čeprav sem si rekal,da bom imel dan pred tekmo popoln počitek ostali kolesarji veselo trenirajo…Seveda me premami in grem še sam na kolo,da vidim kakšna je sploh trasa.
Dohitim Baloha,pozdraviva se,hitro steče pogovor o vsem…Pravi,da mesečno naredi po 3000 km!!! Jaz pa zdaj ko sem treniral na polno 1300.
Sledi večerja organizatorja pod šotorom z okusnimi testeninami z omako. Urca hitro teče zato se kmalu spravim v šotor na spanje.
Zbudim se že okrog 6h zjutraj,pozajtrkujem pol pa sledi živčno čakanje na začetek dirke.Tekmovalci na 12 ur startajo ob 8h ,ostali pa ob 10h.Napitki,prehrana,energetske ploščice in ostalo so pripravljeni.
Pozdravit grem še drugega »konkurenta« Robiča.Takoj opazi moje kosmate noge in mi to omeni.Žal ne bo nič z britjem.Jaz sem tekač in ni šanse,da si obrijem noge.
Obema Balohu in Robiču zaželim vsaj 1000 km čeprav vemo,da bo to skoraj nemogoče.
Pol pa počasi pripravit kolo…
Točno ob 10 h sledi štart.Prva klasa kolesarjev seveda takoj pospeši in gre svoj tempo.Hitro se oblikujejo skupinice s svojim tempom. Začetek je divji z veliko pospeševanji in tempom od 30 pa vse tja do 44 km/h.
Krog je dolg 4,78 km.Taprvi nas dohitijo in prehitijo že po 3.krogu.Mi vozimo tako okrog 35km/h, oni pa gredo mimo kot ekspresni vlak. In to tako 24 ur brez počitka.Če tega ne vidiš ne verjameš.Tempo imajo skoz nad 40km/h
Prvi kilometri mi poberejo kar precej moči.Ko kakšna hitrejša skupina dohiti počasnejšo ji ta skuša slediti…Totalna neumnost.Če nočeš zaostat in kolesariti sam se pač moraš potruditi in držati tempo skupine.No po kakšnih 50 km se stvar umiri.Vsak pač skuša najti skupino katere tempo mu najbolj odgovarja.Problem je ker je večina prehitrih zame.Sem pač ne pridejo nedeljski kolesarji kot sem jaz.
Okrog 12h ure prispeta moja pomočnika forumka Maja in njen mož Enis.Zdaj res lahko kolesarim brez skrbi ker vem,da bo poskrbljeno za napitke,hrano in ostalo.Kilometri kar hitro tečejo.Par krajših postankov,da vzamem nov bidon s pijačo in kakšno ploščico.
Napitek je sestavljen v glavnem iz Maltodekstrina in glukoze z dodatkom 25% sojinih beljakovin in pa nekaj aminokislinami.Vmes kakšna tabletka magnezija in po potrebi kofein.
Prvi daljši postanek je pri 123 km. Čas 3h 38. Malo posedim,pojem kak kos peciva pol pa dalje.Vmes huda nesreča enega kolesarja-oživljali in oskrbovali so ga skupaj skoraj 30 min kar na cesti.Kar stisne me pri srcu,ko to vidiš.
Pri 181 km drug počitek,5h 26 povprečje zame odlično 33,km/h.Še vedno imam srečo in po počitku vsaj v drugem krogu ujamem kakšno skupino,da se toliko ne mučim sam.
Naslednji postanek pri 230 km 6h 59 povprečje pa še vedno dobrih 33 km/h.V črevesju pa nič kaj dobro.Napenja me in črviči od preveč zaužite tekoče hrane in glukoze.Do sedaj samo skupaj 45 min aktivnega počitka.
Vmes doživimo še eden skupinski padec tik pred nami.Zgleda zelo hudo…Niti misliti nočem na to,da se ti to lahko naenkrat pripeti.Proga ima nekaj ostrih zavojev in kar nekajkrat se eni za las ne zaletijo drug ob drugega.
Bolj kot se dan bliža koncu bolj začne pihati veter.Nekateri že začnemo popuščati zato sem kar precej krogov prisiljen odpeljati sam.Ko mi veter piha v prsi na trenutke komaj zmorem tempo 20-23 km/h
Počutje nič kaj dobro,čutim,da me bodo začeli grabiti krči.Mislim,da bo čas za daljši počitek oz. spanje.Ne paše mi niti jesti niti piti, kar slabo mi je, ko pomislim na energetske ploščice in pecivo.Ura je 21,45 na cesti sem že neto 9h 38 min,za mano so 303 kilometi,povprečje je pa še vedno 31,77 km/h.Moja tiha želja je bila,da bi uspel prvih 300 km prevoziti čim hitreje v skupini v povprečju okrog 30km/h ker vem,da noč definitivno ni moj zaveznik…
Potem Enis omeni,da imajo pečene klobase….
Seveda to je rešitev.Rabim pravo hrano.Najprej pa na wc-driska ne prizanaša.
Z užitkom zmažem par pečenic z gorčico in štručko gor pa pivo.Dogovorimo se,da se zbudim ob 4h in naredim še tistih 100 km do 400.
Tako se ob 22h 30 zbašem v spalko in v šotor.Upam,da bom lahko kaj spal,ampak žal ni šanse.Zunaj je preveč hrupa,glasbe in pa dretja kolesarjev ob menjavah,ko v temi kličejo svoje sovoznike v ekipi.
Ob 0 30 se zbašem iz šotora,pojem porcijo testenin s tunino in koruzo in gremo na kolo.Pred menoj se bleščijo rdeče lučke.Zadnja in prednja luč sta ponoči obvezni zaradi varnosti. Oni norci iz glavnine tak drvijo svoj tempo krog za krogom prav grozno je videt.Večina ostalih kolesari v skupini,ki gre okrog 35-40km/h.Enostavno prehitro zame.Tu in tam kak osamljen revež pa je tud zame prepočasen.Eni pač gredo počasi pa zato kolesarijo celo noč.So pa neverjetne ženske in dekleta na tej dirki.Mlade punce,mišic sploh ni videt,žge ga pa 35km/h konstantno…Krog za krogom.Ma saj vem EMŠO …
Mučim se tam 24km/h nikamor mi ne gre zato ob 2h in 15 minut raje odneham.No nekaj kilometrov se je spet nabralo skupaj sedaj 342.Za to razdaljo sem porabil 11h in 10 min pri povprečju 30,66km/h
Spet se spravim v šotor in na silo malo dremam in spim do 5 in 15.Začne se delati dan.
Spijem ledeno kavo,pojem par kosov marmornega kolača in spet na kolo.Maja in Enis še pridno spita.
Čim se začne sonce se tudi jaz prebudim.Noge so sveže,nobene utrujenosti,edino spet me daje vmes prebava…Dobro,da je dosti grmovja ob progi.Nisem ravno zmatran ampak neke volje,da bi se gnal pa tud nimam.Odločim se,da se bom ustavil ,ko nardim 400 km in zaključim s kolesarjenjem.Niti sebi niti drugim ne želim ničesar dokazovati.Kolesaril bom dokler bom užival.Vseeno mi je al bo na koncu 400 ali pa 500km.Večina kolesarjev,ki tu nastopa je tako ali tako 10 razredov pred menoj.
Ko je na števcu 406 km se odločim,da bo konec.Maja in Enis me seveda takoj napadeta.Da moram obvezno nardit 450.Ok naj vama bo.Ujamem hitro skupino,kilometri kar tečejo.Pri 435 se spet zaustavim in rečem,da bi šel še za konec tečt po progi.Teh slabih 5 km za regeneracijo.Spet očitki (seveda v smehu in dobronamerni),da moram obvezno nardit teh 450.Gnjavita tako dolgo,da postanem lačen zato zmažem konzervo tunine s sirom in kruhom.Hitro ne kolo ker časa do konca je malo.Pozabim čelado zato se moram obrnit po 300 metrih in nazaj.
Potem pa najlepši del tekme.Tista tunina je šla očitno direkt v žilo.Ujamem zelo hitro skupino,teramo ga med 35 in 40 km konstantno.Mišice kot nove.Škoda,da bo dirke kmalu konec.Predzadnji krog je najhitrejši.Ostali gredo še enega sam pa se ustavim,da bom v miru videl zaključek.Števec se ustavi pri 460 km.No kasneje se izkaže,da je bilo s čipom izmerjeno 449 km.Zdi se mi kar precejšnja razlika.No pa to ni zame pomembno. Tisto kar sem hotel sem dosegel.Lahko bi nardil tud prek 500 ampak ni mi bil cilj,da se ženem za kilometri.
Robič in Baloh prideta skupaj v cilj-oba po zame neverjetnih 976.45 km.Bravo!!!
Kolikor sem uspel videti med tekmo sta gonila celo noč brez ustavljanja in počitka.
Odločimo se,da ne bomo počakali podelitve ker je komaj čez dve uri.Spakiramo stvari in domov.
Zaključek: kar dobro organizirana prireditev,zame ena nova športna izkušnja.Utrujenosti v bistvu nobene (ma vem,da sem preveč lenaril-za teh 449 km sem porabil 15 ur neto časa,se pravi 9 ur počitka)
Na riti nobenih posledic,še sam ne morem verjet.Vmes sem mednožje edino 3x namazal s kremo za dojenčke in porabil dvojne kolesarske hlače.
Zahvalil bi se Maji in Enisu za prostovoljno pomoč,Veggie za posojeno čelado,Sonati Arctici za bodreč SMS,ter ostalim,ki so mi dali podporo pred tekmovanjem.
Še zanimivost… Ob progi je bilo kakšnih 5 stalnih fotografov.Krog za krogom te slikajo iz vseh položajev,tud ponoči.Prav nabliskan sem bil,pa par hudobnih fac sem pokazal.
Slike pa bodo naknadno!
Čisti užitek! Morate probat...
Še rezultati...
http://82.165.26.197/_pentek-timing.com ... stnr=10085
Začelo se je pa pravzaprav s provokacijo sodelavca,da naj se udeležim tega tekmovanja.Najprej sem še razmišljal saj se mi je zdelo absolutno pretežko,ampak sem pol vseeno butnil,da bom šel.Kolega me takoj prijavi… Par dni sem upal,da me bodo zavrnili ker je bila kvota prijavljenih že izpolnjena ampak so jo pol naknadno povečali tako,da rešitve ni več bilo.Pol sem si pa rekel,da bom pač poskusil….
Treningi kolikor je pač čas dopuščal od 60,80,100,130 pa vse do najdaljšega dobrih 10 dni pred začetkom 242 km.Parkrat me je opralo do kože ampak treba se je bilo navadit na vse razmere.
Po zadnjem treningu vidim,da zadeva vseeno ima smisel.Rit je kar dobro natrenirana,mišice so se tudi prilagodile na kolesarjenje.Narejenih je 1300 km.Zdaj pa bo kar bo.Plan je na tekmi narediti 400 km kar je nekakšna meja,da ti priznajo,da si dirko končal.400 km v 24 urah se mogoče ne sliši veliko ampak treba je poskusit…
Lani nisem kolesaril skoraj nič ampak opreme od prejšnjih let je več kot dovolj.Kolo je tud staro slabo leto,nabavljeno decembra. Cannondale R 700 z Shimano 105 opremo.Zame čist dovolj dobro.
V petek nabašem vso kramo v avto in gremo v Avstrijo.Tekma se odvija v majhni vasici Theis blizu Kremsa.Nimajo nič razen ogromne elektrarne.
Možnosti za nastop so na 12 ali 24 ur,posamezno ali dvojice ter četvorke.Jaz butl normalno izberem najtežjo varianto 24 ur.
Tja prispem dobesedno prvi.Prizorišče šele postavljajo,zato obiščem še bližnji grad pri Kremsu okrog katerega je speljana tekaška steza v dolžini 4200 m in 220 m višinske razlike.Po glavi že blodijo čudne misli,da bi jaz to preizkusil,pa me vseeno hvalabogu skušnjava ne premami.
Popoldne ob progi sledi postavljanje šotora,prijava in razgledovanje okolice.Čeprav sem si rekal,da bom imel dan pred tekmo popoln počitek ostali kolesarji veselo trenirajo…Seveda me premami in grem še sam na kolo,da vidim kakšna je sploh trasa.
Dohitim Baloha,pozdraviva se,hitro steče pogovor o vsem…Pravi,da mesečno naredi po 3000 km!!! Jaz pa zdaj ko sem treniral na polno 1300.
Sledi večerja organizatorja pod šotorom z okusnimi testeninami z omako. Urca hitro teče zato se kmalu spravim v šotor na spanje.
Zbudim se že okrog 6h zjutraj,pozajtrkujem pol pa sledi živčno čakanje na začetek dirke.Tekmovalci na 12 ur startajo ob 8h ,ostali pa ob 10h.Napitki,prehrana,energetske ploščice in ostalo so pripravljeni.
Pozdravit grem še drugega »konkurenta« Robiča.Takoj opazi moje kosmate noge in mi to omeni.Žal ne bo nič z britjem.Jaz sem tekač in ni šanse,da si obrijem noge.
Obema Balohu in Robiču zaželim vsaj 1000 km čeprav vemo,da bo to skoraj nemogoče.
Pol pa počasi pripravit kolo…
Točno ob 10 h sledi štart.Prva klasa kolesarjev seveda takoj pospeši in gre svoj tempo.Hitro se oblikujejo skupinice s svojim tempom. Začetek je divji z veliko pospeševanji in tempom od 30 pa vse tja do 44 km/h.
Krog je dolg 4,78 km.Taprvi nas dohitijo in prehitijo že po 3.krogu.Mi vozimo tako okrog 35km/h, oni pa gredo mimo kot ekspresni vlak. In to tako 24 ur brez počitka.Če tega ne vidiš ne verjameš.Tempo imajo skoz nad 40km/h
Prvi kilometri mi poberejo kar precej moči.Ko kakšna hitrejša skupina dohiti počasnejšo ji ta skuša slediti…Totalna neumnost.Če nočeš zaostat in kolesariti sam se pač moraš potruditi in držati tempo skupine.No po kakšnih 50 km se stvar umiri.Vsak pač skuša najti skupino katere tempo mu najbolj odgovarja.Problem je ker je večina prehitrih zame.Sem pač ne pridejo nedeljski kolesarji kot sem jaz.
Okrog 12h ure prispeta moja pomočnika forumka Maja in njen mož Enis.Zdaj res lahko kolesarim brez skrbi ker vem,da bo poskrbljeno za napitke,hrano in ostalo.Kilometri kar hitro tečejo.Par krajših postankov,da vzamem nov bidon s pijačo in kakšno ploščico.
Napitek je sestavljen v glavnem iz Maltodekstrina in glukoze z dodatkom 25% sojinih beljakovin in pa nekaj aminokislinami.Vmes kakšna tabletka magnezija in po potrebi kofein.
Prvi daljši postanek je pri 123 km. Čas 3h 38. Malo posedim,pojem kak kos peciva pol pa dalje.Vmes huda nesreča enega kolesarja-oživljali in oskrbovali so ga skupaj skoraj 30 min kar na cesti.Kar stisne me pri srcu,ko to vidiš.
Pri 181 km drug počitek,5h 26 povprečje zame odlično 33,km/h.Še vedno imam srečo in po počitku vsaj v drugem krogu ujamem kakšno skupino,da se toliko ne mučim sam.
Naslednji postanek pri 230 km 6h 59 povprečje pa še vedno dobrih 33 km/h.V črevesju pa nič kaj dobro.Napenja me in črviči od preveč zaužite tekoče hrane in glukoze.Do sedaj samo skupaj 45 min aktivnega počitka.
Vmes doživimo še eden skupinski padec tik pred nami.Zgleda zelo hudo…Niti misliti nočem na to,da se ti to lahko naenkrat pripeti.Proga ima nekaj ostrih zavojev in kar nekajkrat se eni za las ne zaletijo drug ob drugega.
Bolj kot se dan bliža koncu bolj začne pihati veter.Nekateri že začnemo popuščati zato sem kar precej krogov prisiljen odpeljati sam.Ko mi veter piha v prsi na trenutke komaj zmorem tempo 20-23 km/h
Počutje nič kaj dobro,čutim,da me bodo začeli grabiti krči.Mislim,da bo čas za daljši počitek oz. spanje.Ne paše mi niti jesti niti piti, kar slabo mi je, ko pomislim na energetske ploščice in pecivo.Ura je 21,45 na cesti sem že neto 9h 38 min,za mano so 303 kilometi,povprečje je pa še vedno 31,77 km/h.Moja tiha želja je bila,da bi uspel prvih 300 km prevoziti čim hitreje v skupini v povprečju okrog 30km/h ker vem,da noč definitivno ni moj zaveznik…
Potem Enis omeni,da imajo pečene klobase….
Seveda to je rešitev.Rabim pravo hrano.Najprej pa na wc-driska ne prizanaša.
Z užitkom zmažem par pečenic z gorčico in štručko gor pa pivo.Dogovorimo se,da se zbudim ob 4h in naredim še tistih 100 km do 400.
Tako se ob 22h 30 zbašem v spalko in v šotor.Upam,da bom lahko kaj spal,ampak žal ni šanse.Zunaj je preveč hrupa,glasbe in pa dretja kolesarjev ob menjavah,ko v temi kličejo svoje sovoznike v ekipi.
Ob 0 30 se zbašem iz šotora,pojem porcijo testenin s tunino in koruzo in gremo na kolo.Pred menoj se bleščijo rdeče lučke.Zadnja in prednja luč sta ponoči obvezni zaradi varnosti. Oni norci iz glavnine tak drvijo svoj tempo krog za krogom prav grozno je videt.Večina ostalih kolesari v skupini,ki gre okrog 35-40km/h.Enostavno prehitro zame.Tu in tam kak osamljen revež pa je tud zame prepočasen.Eni pač gredo počasi pa zato kolesarijo celo noč.So pa neverjetne ženske in dekleta na tej dirki.Mlade punce,mišic sploh ni videt,žge ga pa 35km/h konstantno…Krog za krogom.Ma saj vem EMŠO …
Mučim se tam 24km/h nikamor mi ne gre zato ob 2h in 15 minut raje odneham.No nekaj kilometrov se je spet nabralo skupaj sedaj 342.Za to razdaljo sem porabil 11h in 10 min pri povprečju 30,66km/h
Spet se spravim v šotor in na silo malo dremam in spim do 5 in 15.Začne se delati dan.
Spijem ledeno kavo,pojem par kosov marmornega kolača in spet na kolo.Maja in Enis še pridno spita.
Čim se začne sonce se tudi jaz prebudim.Noge so sveže,nobene utrujenosti,edino spet me daje vmes prebava…Dobro,da je dosti grmovja ob progi.Nisem ravno zmatran ampak neke volje,da bi se gnal pa tud nimam.Odločim se,da se bom ustavil ,ko nardim 400 km in zaključim s kolesarjenjem.Niti sebi niti drugim ne želim ničesar dokazovati.Kolesaril bom dokler bom užival.Vseeno mi je al bo na koncu 400 ali pa 500km.Večina kolesarjev,ki tu nastopa je tako ali tako 10 razredov pred menoj.
Ko je na števcu 406 km se odločim,da bo konec.Maja in Enis me seveda takoj napadeta.Da moram obvezno nardit 450.Ok naj vama bo.Ujamem hitro skupino,kilometri kar tečejo.Pri 435 se spet zaustavim in rečem,da bi šel še za konec tečt po progi.Teh slabih 5 km za regeneracijo.Spet očitki (seveda v smehu in dobronamerni),da moram obvezno nardit teh 450.Gnjavita tako dolgo,da postanem lačen zato zmažem konzervo tunine s sirom in kruhom.Hitro ne kolo ker časa do konca je malo.Pozabim čelado zato se moram obrnit po 300 metrih in nazaj.
Potem pa najlepši del tekme.Tista tunina je šla očitno direkt v žilo.Ujamem zelo hitro skupino,teramo ga med 35 in 40 km konstantno.Mišice kot nove.Škoda,da bo dirke kmalu konec.Predzadnji krog je najhitrejši.Ostali gredo še enega sam pa se ustavim,da bom v miru videl zaključek.Števec se ustavi pri 460 km.No kasneje se izkaže,da je bilo s čipom izmerjeno 449 km.Zdi se mi kar precejšnja razlika.No pa to ni zame pomembno. Tisto kar sem hotel sem dosegel.Lahko bi nardil tud prek 500 ampak ni mi bil cilj,da se ženem za kilometri.
Robič in Baloh prideta skupaj v cilj-oba po zame neverjetnih 976.45 km.Bravo!!!
Kolikor sem uspel videti med tekmo sta gonila celo noč brez ustavljanja in počitka.
Odločimo se,da ne bomo počakali podelitve ker je komaj čez dve uri.Spakiramo stvari in domov.
Zaključek: kar dobro organizirana prireditev,zame ena nova športna izkušnja.Utrujenosti v bistvu nobene (ma vem,da sem preveč lenaril-za teh 449 km sem porabil 15 ur neto časa,se pravi 9 ur počitka)
Na riti nobenih posledic,še sam ne morem verjet.Vmes sem mednožje edino 3x namazal s kremo za dojenčke in porabil dvojne kolesarske hlače.
Zahvalil bi se Maji in Enisu za prostovoljno pomoč,Veggie za posojeno čelado,Sonati Arctici za bodreč SMS,ter ostalim,ki so mi dali podporo pred tekmovanjem.
Še zanimivost… Ob progi je bilo kakšnih 5 stalnih fotografov.Krog za krogom te slikajo iz vseh položajev,tud ponoči.Prav nabliskan sem bil,pa par hudobnih fac sem pokazal.
Slike pa bodo naknadno!
Čisti užitek! Morate probat...
Še rezultati...
http://82.165.26.197/_pentek-timing.com ... stnr=10085
