- 15 Mar 2009, 01:33
#173149
Odpiram temo s kratkim opisom.
Dule nas obvesti o 8 urnem poskusu osvajana Šmarne gore in nas povabi v družbo. Nekaj se nas javi, tudi sam, a še nisem odločen.
Skoraj do konca ne. Dule in AVI skomunicirata podaljšek na 12 ur z začetkom ob dveh ponoči. Takim divjim idejam se težko odpovem. V petek zvečer praznujemo rojstni dan v okviru družine. Sledita 2 uri spanja in gremo v akcijo.
Na parkirišču srečam Klasa. Odbrziva na štart, ura je 2 in gremo v hrib. Nekaj še iščem, ko vidim, da so ostali štirje; Šavsi, AVI, Klas in Dule že odbrzeli. Se zaženem in ujamem ritem z AVI-jem. Nočni krogi se vrtijo hitro, tudi pod 40 minut. Kljub dokaj svetli noči, je baterija obvezna, posebej za navzdol. Nočne vzpone greva z AVI-jem skupaj, proti jutru zmanjšam, ker mi je bilo prehitro. ŠAVSI drvi dalje. Ponoči se za nekaj časa pridruži Gašper. Klasa čakajo družinske obveznosti in nas zjutraj zapusti. Kasneje pride še JanezU in obrne nekaj krogov. Vzdušje na progi je bilo prijazno, tekači bodrimo drug drugega. Če smo bili ponoči sami, pa je v toku dneva zacvetela božja pot v vsem svojem sijaju. Eni so bili našemu podvigu bolj naklonjeni, drugi manj.
V enem trenutku se zavem, da bom najbrž vztrajal 12 ur. Psihično to sploh ni kar tako. Tudi prav pretirano natreniranega se tudi nisem počutil.
Ampak marsikaj je res v glavi. Izračunam si, da lahko izpeljem 16 vzponov. Na koncu je ostalo dovolj motivacije in moči, da mi je to z nekaj minutami rezerve tudi uspelo.ŠAVSI je bil poglavje zase. Pa vsaj vsi vemo, kako dober je za tovrstne preizkušnje.
Izapdlo je, da sem na prireditvi za katero sem izvedel nekaj dni prej, doslej najdlje vztrajal na nogah. Pa se jih v dobrih 30 letih nisem udeležil ravno malo.
Skupaj sem premagal dobrih 57 km, ravnine ni bilo ravno na pretek.
Višinska razlika 5760 gor, 5400 dol.
Poudaril bi, da je bilo vzdušje med udeleženci zelo prijetno.
V imenu vseh udeležencev se zahvaljujem Duletu in AVI-ju, ki sta nase prevzela organizacijo tega lepega in prav nič lahkega dogodka.
Toliko za zdaj.
Lep pozdrav, Peter
Dule nas obvesti o 8 urnem poskusu osvajana Šmarne gore in nas povabi v družbo. Nekaj se nas javi, tudi sam, a še nisem odločen.
Skoraj do konca ne. Dule in AVI skomunicirata podaljšek na 12 ur z začetkom ob dveh ponoči. Takim divjim idejam se težko odpovem. V petek zvečer praznujemo rojstni dan v okviru družine. Sledita 2 uri spanja in gremo v akcijo.
Na parkirišču srečam Klasa. Odbrziva na štart, ura je 2 in gremo v hrib. Nekaj še iščem, ko vidim, da so ostali štirje; Šavsi, AVI, Klas in Dule že odbrzeli. Se zaženem in ujamem ritem z AVI-jem. Nočni krogi se vrtijo hitro, tudi pod 40 minut. Kljub dokaj svetli noči, je baterija obvezna, posebej za navzdol. Nočne vzpone greva z AVI-jem skupaj, proti jutru zmanjšam, ker mi je bilo prehitro. ŠAVSI drvi dalje. Ponoči se za nekaj časa pridruži Gašper. Klasa čakajo družinske obveznosti in nas zjutraj zapusti. Kasneje pride še JanezU in obrne nekaj krogov. Vzdušje na progi je bilo prijazno, tekači bodrimo drug drugega. Če smo bili ponoči sami, pa je v toku dneva zacvetela božja pot v vsem svojem sijaju. Eni so bili našemu podvigu bolj naklonjeni, drugi manj.
V enem trenutku se zavem, da bom najbrž vztrajal 12 ur. Psihično to sploh ni kar tako. Tudi prav pretirano natreniranega se tudi nisem počutil.
Ampak marsikaj je res v glavi. Izračunam si, da lahko izpeljem 16 vzponov. Na koncu je ostalo dovolj motivacije in moči, da mi je to z nekaj minutami rezerve tudi uspelo.ŠAVSI je bil poglavje zase. Pa vsaj vsi vemo, kako dober je za tovrstne preizkušnje.
Izapdlo je, da sem na prireditvi za katero sem izvedel nekaj dni prej, doslej najdlje vztrajal na nogah. Pa se jih v dobrih 30 letih nisem udeležil ravno malo.
Skupaj sem premagal dobrih 57 km, ravnine ni bilo ravno na pretek.
Višinska razlika 5760 gor, 5400 dol.
Poudaril bi, da je bilo vzdušje med udeleženci zelo prijetno.
V imenu vseh udeležencev se zahvaljujem Duletu in AVI-ju, ki sta nase prevzela organizacijo tega lepega in prav nič lahkega dogodka.
Toliko za zdaj.
Lep pozdrav, Peter
in prav nič dolgočasno saj so se razni dogodki dogajali vseh 12 ur. Res super doživetje, hvala skrbno izbrani družbi za sodelovanje in veselo družbo, ostalim za vzpodbujanje in upam da se ob letu osorej zopet srečamo na 12ur rekorda ŠG 
pa sledi moj pogled...
!
Če se ne bi podil po Šentiljski, bi bil z vami.
Saj ne, ampak meča me pa res bolijo.
