- 03 Avg 2009, 22:47
#192117
Ker ima Bohinj pri meni posebno mesto, je bilo samo še vprašanje časa kdaj se bom lotil sledečega podviga....
Začelo se je ob 2. uri zjutraj na Toškem čelu, kjer me je Andreja stresla iz avta ter prepustila trdi noči. Nato pa hitro pot pod noge in ob nekoliko povečanem utripu zaradi vsega šumenja in lomastenja po gozdu
sem se kaj kmalu znašel na Katarini oz. Topolu.
Katarina ponoči
Nič kaj dosti obotavljanja in že sem bil na Grmadi iz kjer je bil prav lep nočni pogled na razsvetljeno Ljubljano – morda tudi nekoliko preveč... Nato se je pot nadaljevala proti Tošču, kjer sem prvič prešel mejo 1000-ih metrov nad morjev...na nebu pa še vedno zvezde in luna....sledilo je prav luštno prečenje,
malo gori malo doli, na Pasjo ravan....tukaj pa se je že pokazalo sonce, ki je poskrbelo za žarečo obsijano pokrajino....ja ni kaj, prav lepo je bilo...
Pasja ravan - sonček se že kaže
Iz Pasje ravni je sledil še manjši vzponček na Bukov vrh in nato spust v dolino oz. vas Hotovlja in naprej v Poljane pri Škofji Loki. Pri omenjenem spustu so se začele tudi manjše težave z orientacijo, saj so se markacije in s tem tudi pot velikokrat izgubile....tako, so izkušnje iz treking lige kakor tuid kompas še kako prav prišli...
Bukov vrh - prav lušten griček
Iz Poljan, kjer si v lokalni trgovini obnovim tekoče zaloge, me je pot vodila preko Volče in Zakobiljka čez Malenski Vrh do vznožja Blegoša. Na Blegoš sem jo ucvrl po direktni poti na vrh, kjer sem še sam sebe presenetl, da so noge še tako spočite in sveže. Z vrha je sledil spust do koče, kjer sem si privoščil malo daljšo pavzo, radler
in bobi palčke....
Blegoš - ja, tja gori bo treba
Od koče na Blegošu je sledilo zelo lepo prečenje (da ti duša zaigra) do Črnega vrha (Smučarski center Cerkno) in malo manj lepo prečenje do Porezna....ja, od Črnega vrha do Porezna sem imel manjšo krizico 
, poleg je še sonce pripekalo kot »pri norcih«. Na Poreznu si spet privoščim malo daljšo pavzo, radler in še polovico vrečke bobi palčk, še eno frutabelo in že sem pripravljen na divji spust v Podbrdo.
Cerkno
V Podbrdu si ponovno obnovim vse tekoče zaloge...v lokalu še spijem zadnji radler, pojem eno ploščico in že so zaloge pripravljene na prav tako divji vzpon na Črno prst po poti kjer bo kmalu ponovno potekal zelo lep gosrki tek.
Na Črno prst v zmernem tempu prispem okoli 17-ih, si privoščim nekaj razgleda z vrha, cocto in kos kruha (me je deklina, ki sem ji naročil kokto in kos kruha brez vsega, prav čudno pogledala in: »kaj boš samo kos kruh brez vsega« ....na koncu še rečemo par besed, na kar se predstavijo iz česar sledi, da je to familija od našega voditelja GM4O....
Pogled s Črne prsti na Porezen
Ker časa ni bilo na pretek poti pa še kar nekaj pred mano, sem se hitro podal, na meni vedno znova fascinantnem prečenju iz Črne prsti na Rodico....vmes še srečam nekaj gornikov, ki zgoraj na Rodici spregovorimo nekaj besed nato pa odhitim preko Suhe v Ribčev Laz, kjer me je že čakala moja draga Andreja.
Pogled z Rodice proti Triglavskemu pogorju
Na koncu pa je sledilo še obvezno kopanje v Bohinjskem jezero, o katerem sem razmišljal skoraj celo pot..uf....in res je pasalo....
Tako na cilj sem prispel okoli pol devetih zvečer...verjetno bi se dalo omenjeno pot prehoditi/preteči nekaj ur hitreje....vendar je ob tem potrebno upoštevati še nekaj težav z izginjanjem markacij in iskanjem poti, kakor tudi, da je bila bistvena pot in ne čas.
Naj še dodam, da toliko prijaznih ljudi, kolikor sem ji srečal na tej poti si človek še zamisliti ne more....prvo presenečenje sem že doživel v vasi pod Malenskim vrhom, kjer mi je gospa samo ob vprašanju kje poteka pot na omenjeni vrh, ponujala pivo, kavo, itd. Podobno se je zgodilo ob poti na Porezen, kjer mi je prijazni možakar »pososdil« svoj vodovod za napolnitev zalog, seveda pa ob tem ponudil še pivo, ...ni kaj...res prijazni ljudje....na koncu pa še velika prijaznost gostilničarja v enem od lokalov v Podbrdu (žal ne vem imena), ki mi je prav tako napolnil zaloge vode za uspešen vzpon na Črno prst....
Tako, to je bil ta podvig priti peš iz Ljubljane do Bohinja preko gričev in gora.
Začelo se je ob 2. uri zjutraj na Toškem čelu, kjer me je Andreja stresla iz avta ter prepustila trdi noči. Nato pa hitro pot pod noge in ob nekoliko povečanem utripu zaradi vsega šumenja in lomastenja po gozdu
sem se kaj kmalu znašel na Katarini oz. Topolu. Katarina ponoči
Nič kaj dosti obotavljanja in že sem bil na Grmadi iz kjer je bil prav lep nočni pogled na razsvetljeno Ljubljano – morda tudi nekoliko preveč... Nato se je pot nadaljevala proti Tošču, kjer sem prvič prešel mejo 1000-ih metrov nad morjev...na nebu pa še vedno zvezde in luna....sledilo je prav luštno prečenje,
malo gori malo doli, na Pasjo ravan....tukaj pa se je že pokazalo sonce, ki je poskrbelo za žarečo obsijano pokrajino....ja ni kaj, prav lepo je bilo...Pasja ravan - sonček se že kaže
Iz Pasje ravni je sledil še manjši vzponček na Bukov vrh in nato spust v dolino oz. vas Hotovlja in naprej v Poljane pri Škofji Loki. Pri omenjenem spustu so se začele tudi manjše težave z orientacijo, saj so se markacije in s tem tudi pot velikokrat izgubile....tako, so izkušnje iz treking lige kakor tuid kompas še kako prav prišli...
Bukov vrh - prav lušten griček
Iz Poljan, kjer si v lokalni trgovini obnovim tekoče zaloge, me je pot vodila preko Volče in Zakobiljka čez Malenski Vrh do vznožja Blegoša. Na Blegoš sem jo ucvrl po direktni poti na vrh, kjer sem še sam sebe presenetl, da so noge še tako spočite in sveže. Z vrha je sledil spust do koče, kjer sem si privoščil malo daljšo pavzo, radler
in bobi palčke....Blegoš - ja, tja gori bo treba
Od koče na Blegošu je sledilo zelo lepo prečenje (da ti duša zaigra)
do Črnega vrha (Smučarski center Cerkno) in malo manj lepo prečenje do Porezna....ja, od Črnega vrha do Porezna sem imel manjšo krizico , poleg je še sonce pripekalo kot »pri norcih«. Na Poreznu si spet privoščim malo daljšo pavzo, radler in še polovico vrečke bobi palčk, še eno frutabelo in že sem pripravljen na divji spust v Podbrdo.Cerkno
V Podbrdu si ponovno obnovim vse tekoče zaloge...v lokalu še spijem zadnji radler, pojem eno ploščico in že so zaloge pripravljene na prav tako divji vzpon na Črno prst po poti kjer bo kmalu ponovno potekal zelo lep gosrki tek.
Na Črno prst v zmernem tempu prispem okoli 17-ih, si privoščim nekaj razgleda z vrha, cocto in kos kruha (me je deklina, ki sem ji naročil kokto in kos kruha brez vsega, prav čudno pogledala
in: »kaj boš samo kos kruh brez vsega« ....na koncu še rečemo par besed, na kar se predstavijo iz česar sledi, da je to familija od našega voditelja GM4O.... Pogled s Črne prsti na Porezen
Ker časa ni bilo na pretek poti pa še kar nekaj pred mano, sem se hitro podal, na meni vedno znova fascinantnem prečenju iz Črne prsti na Rodico....vmes še srečam nekaj gornikov, ki zgoraj na Rodici spregovorimo nekaj besed nato pa odhitim preko Suhe v Ribčev Laz, kjer me je že čakala moja draga Andreja.
Pogled z Rodice proti Triglavskemu pogorju
Na koncu pa je sledilo še obvezno kopanje v Bohinjskem jezero, o katerem sem razmišljal skoraj celo pot..uf....in res je pasalo....
Tako na cilj sem prispel okoli pol devetih zvečer...verjetno bi se dalo omenjeno pot prehoditi/preteči nekaj ur hitreje....vendar je ob tem potrebno upoštevati še nekaj težav z izginjanjem markacij in iskanjem poti, kakor tudi, da je bila bistvena pot in ne čas.
Naj še dodam, da toliko prijaznih ljudi, kolikor sem ji srečal na tej poti si človek še zamisliti ne more....prvo presenečenje sem že doživel v vasi pod Malenskim vrhom, kjer mi je gospa samo ob vprašanju kje poteka pot na omenjeni vrh, ponujala pivo, kavo, itd. Podobno se je zgodilo ob poti na Porezen, kjer mi je prijazni možakar »pososdil« svoj vodovod za napolnitev zalog, seveda pa ob tem ponudil še pivo, ...ni kaj...res prijazni ljudje....na koncu pa še velika prijaznost gostilničarja v enem od lokalov v Podbrdu (žal ne vem imena), ki mi je prav tako napolnil zaloge vode za uspešen vzpon na Črno prst....
Tako, to je bil ta podvig priti peš iz Ljubljane do Bohinja preko gričev in gora.
Se mi pa zdi po prebranem zapisu, da si zelo malo hrane zaužil. 
