Zadnje novičke

[EčO]

Kar nekaj se nas je oglasilo že v napovedni temi, vendar si tale dogodek nedvomno zasluži svoje temo s poročili.

Še enkrat hvala in poklon organizaciji. Čudovit preostanek noči in krasno dopoldne.
Zaradi zmešnjave pri parkiranju sem na štart zamudil 3 minute in skupina mi je ušla. Do vrha sem jih ujel in ker ni dobro spreminjati tempa sem nadaljeval tako iz kroga v krog. Še sam sebi sem se čudi. Pretežni asfalter in makadamc sem dokaj dobro sledil izkušenim gorcem. Seveda, tudi če bi treniral hribe, eliti včeraj ne bi mogel slediti do konca. Spoštovanje Ivan, Cveto in Avi!!

Noč je minila kot bi trenil, čeprav sem komaj čakal, da lahko pospravim čelko. Ob 07.52 sem 10-ič prisopihal na vrh. Sam sebi nisem verjel, poleg tega pa sem bil še dokaj spočit in svež.

Nadaljevanje v dnevni svetlobi je bilo lažje. Prav fino je bilo šibti gor in dol in v na kratko poklepetati in vzpodbuditi soudeležence. Prav tako je bilo fino pokramljati s pohodniki, ki niso bili del dogajanja in spremljati njihovo začudenost in spoštovanje. Ni manjkalo tudi kakšnih bolj duhovitih komentarjev….

Ob 12 in par minut sem se napotil v 17 vzpon. Spustil sem se še enkrat in ob 13.26 končal 18 vzpon. Počutje na koncu je bilo fenomenalno. Razen to, da je malo zahladilo niti nisem bil preveč utrujen.

Vseh 18 vzponov sem opravil v minimalistični obutvi Terra Plana EVO. Res je da so že na štartu bile dokaj izmučene in je tam pa tam že bila kakšna luknjica. Rezultat na koncu pa je viden v albumu, ki ga je pripel MatjazV.

Danes hodim normalno in me že po malem vleče na kakšen iztek. Zelo, zelo pa bolijo mišice na rokah in v ramenskem obroču. Včeraj sem namreč prvič uporabljal palice. Sigurno so pomagale k rezultatu, samo roke bo potrebno še malo natrenirati.

Začenjam razmišlajti da bi se prekvaliviciral

[dexi27]

Prekvalificiral v tekača s palicami

Stari pa ti si gorski tekač

Čestitke

[zajc]

Ko sem v torek izvedel za razpis, celo noč skoraj nisem spal. Vedel sem, da je to zelo težek tek, pa še tisoč drugih stvari mi je rojilo po glavi. Neudeležba tako in tako ni prišla v poštev, zato sem se vdal v usodo. Za cilj sem si rekel, da bi bilo super, če bi mi uspelo 15x priti na vrh, pa tudi s 14x ali 13x bi bil zelo zadovoljen, ker praktično nimam nobenih treningov v hribih.
Tistih nekaj dni do začetka je minilo kot bi trenil. V petek zvečer sem iskal palice, ki sem jih lansko leto kupil prav za to prireditev, potem pa sem se mučil, kako jih je treba sestaviti To pa se zgodi, če si začetnik v gorskem teku
Letos na start nisem zamudil, sem pa prinesel dve desni rokavici. Sem vedel, da bom nekaj zaj*. Prve tri vzpone sem imel srčni utrip na maksimumu. Srce mi je utripalo tako, da sem ga dobesedno slišal. Zato so mi "tahitri" hitro ušli. Ko se mi je srčni utrip umiril, sem se počasi približal najboljšim in na vrhu 7. vzpona sem ujel PetraM in ga celo prehitel, vendar me je na spustu prehitel. Potem pa sva pa ugotovila, da imava podoben tempo in nadaljevala skupaj do konca. Na polovici sva ugotovila, da bi lahko celo dosegla 18 vzponov in poskušala "nemogoče". Po 12. vzponu mi je zmanjkalo moči, ki sem jih nekako nadomestil z energijsko ploščico, vendar nisem več užival. Tudi PetruM ni šlo več, zato sva zadnje tri vzpone naredila tako na "easy", ker sva imela veliko časovne rezerve. Na koncu je fotofiniš odločil, da sva na cilj prišla ob istem času.
Žal se zaključne prireditve nisem odločil, ker me je zeblo kot "zajca". Mi je žal, vendar sem se prav odločil, ker sem se vseeno prehladil in na srečo se to (še) ni preselilo na pljuča.
Danes imam muskelfiber, predvsem imam težave pri hoji oziroma pri teku navzdol Ali je letošnji muskelfiber hujši kot lanskoletni bom videl čez nekaj dni. Ugotovitev: bom moral pojesti še kar nekaj žgancev. Če ni treninga po klancih navzdol, ne morem pričakovati, da me naslednji dan ne bo nič bolelo.
Hvala vsem udeležencem, gostom in naključnim planincem za družbo in vsakemu čestititam za vsak (dosežen) vzpon

[natasa]

tole bom težko opisala z besedami, ampak že samo to, da sem se pojavila na "gorskem teku in to 12 urnem " pove, da se pri meni nekaj spreminja .
Ampak pustimo to......najprej en velik HVALA Andreji in dAVIdu super sta poskrbela za nas!!!

Zame je bil začetek zeloooooo "tipajoč", saj kot cestna tekačica nisem imela pojma kako bo moje telo odreagiralo v klanc.......ampak je nekako šlo, pravzaprav sem iz vzpona v vzpon ugotavljala, da nimam posebnih težav in, da v enakomernem tempu hodim gor in dol, da imam vseskozi še "rezerve". Zadnjih 8 vzponov sem prehodila v družbi ZdravkaC, s katerim vedno znova najdeva skupen korak in tisti, ki je v njegovi družbi ve, da ni nikoli dolgčas . Tako je iz planiranih 10 ( žal je moj Robocop zato ostal brez saune) ratalo 13 vzponov in še je bilo rezerve !

Čestitke vsem, ki ste se borili celih 12 ur in seveda tudi vsem ostalim !!!

[ZdravkoC]

Sama lušna poročilca.
Tudi jaz sem bil tokrat prvič na tem čudovitem športnem 12 urnem druženju pod okriljem AVI-ja in Andreje in seveda hvala za to AVI-ju in Andreji

Seveda sem fizično nepripravljen na takšne podvige in vendar sem teden po maratonu imel pregrešno požrešne želje. Najmanj 15 vzponov
Zadeva ni tako enostavna, kot se zdi. Po parih vzponih sem imel nemogoče čudne bolečine v dimeljsko trebušnem delu, kar pripisujem pomanjkanju treningov zadnja dva meseca. Navzdol sem moral zategniti trebušne mišice in držati stisnjene, drugače je bolelo kot
Seveda sem si kljub številni čudoviti družbi poiskal najlepšo družbico in z Natašo sva ujela skupni korak za gibanje v neskončnost. Tudi Semjul je bil več vzponov v klepetajoči trojici. Ko je nenadoma ostal brez besed, naju je zapustil.
Vsaka čast zmagovalcu. Šavs je pa res legenda. Odličen in kot senca se ga je držal Cveto, mladenič s prihodnostjo. AVI pa poleg vsega ... neverjetno. Itak pa vsem samo čestitke. Carica na terenu je bila Loni (Kičasta deklina ). Zanimivo, da so bili vsi opremljeni z nepopisnim nasmehom. Seveda pa sta bili Sebi in "Micika" posebnost, saj smo se konstantno srečevali na istem mestu. Alja je itak zmagala nad seboj in znova dokazala nepopisno vztrajnost. Pa Enainedina je bila kraljica, saj je imela kralja skozi ob Sebi.
Veliko TF fac se je pojavilo občasno, vsak je primaknil svoj kamenček. MatjažV je poskrbel, da ima zgodovinski zapis čudovite fotke HVALA. In seveda Štefan je privlekel obljubljeni pir.
Ne smem preveč naštevat, ker bom ziher koga pozabil omenit. Hvala vsem.

[ROSI64]

Čestitke vsem in vsakemu posebej
lepo vas je bilo gledati nasmejanih obrazov gor in dol po Šmarni gori laufat

Vsako leto mi je želja da se udeležim 12 ur ŠG, ne tekme, ampak druženja v družbi
pa vedno pride kaj vmes. Letos me je viroza ustavila.

Čestitke AVI-ju in Andreji za organizacijo, pa nekaj se mi zdi da je pripomogel še Ero.
Upam da se četrte udeležim.

[Cveto]

Lep pozdrav!

Seveda bi tudi jaz naprej čestital organizatorjema, ki sta vse prostovolno zorganizirala. Takih je res izjemno malo. Šeenkrat hvala za vse skupaj.

Je bil pa za Davida tole odličen trening za http://www.ws100.com/
Lepo je bilo sredi noči videti polno legendarnih imen oz. obrazov.

Prvi vzpon je bil za ogrevanje. Spodaj sem odložil vetrovko, nato pa sva z Ivanom v udarnem tempu šibala dor in dol. Ponoči sva dol tekla bolj počasi, saj sva imela bol slabe čelke. AVI pa je bil dol izjemno hiter, tako smo se spodaj velikokrat srečali.
Nekje na polovici tekme oz. po 11 vzponu, me je začela boleti cela leva noga. Upočanil sem ter tako izgubil Ivana počasi izpred oči. Ivan je z enakom tempom nadaljeval do konca.
Kapo dol. Tako me je na zadnjem spustu prehitel že za cel krog.
Sam sem samo upal, da bi lahko napravil 20 vzponov.
Čeprav sem močno dvomil. Najlepša hvala za vedno nove vzpodbude Sebi in pa MiciM, saj sta bile prepričani, da mi bo uspelo. Pa seveda Nataši in Zdravku-c Hvala seveda tudi vsem ostalim.
Največja zasluga, da mi je uspelo vztrajati 12ur v takem tempu, pa gre Ivanu Šavsu.

Šeenkrat hvala Davidu in Andreji!
Matjažu, pa za lepe fotke.

Lp Jure - Cveto

[Uroš Sobočan]

Dobri ste

[muc]

Čestitke vsem!...TF super ste!!!

[Cveto]

Ker Ivan Šavs nima navade, da piše na forum, me je prosil, naj napišem nekaj besed v njegovem imenu.
Tako se tudi zahvaljujem Davidu in Andreji, za odlično organizacijo. To je bil odličen trening.
Vsem tekmovalkam in tekmovalcem hvala za lepe, prijazne, ter vzpodbudne besede, tako je bil lahko ves čas nasmejan in dobre.
Vse skupaj je bilo bolj dober trening z druženjem, kot pa tekma, kar je prav in naj tako ostane še prihodnja leta.

Lp

[zvone]

Vau!

Rekord do rekorda!

Iskrene čestitke prav vsem!

Kapo dol!

Hitro "regenaracijo" vam želim in še naprej uspešno!

Lp. Zvone

P.S.obžalujem, da me ni bilo med vami

[vencelj]

Še v "poročilih" čestitke prav vsem!!!


LP, vencelj

[PeterM]

12 ur Rekorda Šmarne gore je postala kultna prireditev na temo gorskih ultra
preizkušenj v Sloveniji. Čeprav je organizirana kot dan za trening, vsebuje vse
elemente, ki jih obožujemo tisti, ki strese sproščamo po hribih in gozdovih.
Organizacija v režiji AVI-ja in Andreje je bila na super nivoju, svoje so pristavili
še v gostišču Ledinek s čajčki in miškami. In počastil nas je foto profi MatjažV,
tokrat v civilki.
Ker sem v zadnjih mesecih opravil le en daljši trening (februarski score treking),
sem bil mnenja, da bo ponovitev 16 vzponov iz prejšnjih dveh let čisto vredu.
A kljub nekoliko mrzli noči so bili pogoji super, proga pa tako utrjena, da so se palice
pogosto kar zdrsele. Kot ponavadi smo začeli v živahnem ritmu, kolona pa se je
hitro raztegnila. Ob tretjem spustu, ravno ko sem si govoril, kako super se vse
odvija, sem se spotaknil in z desnim kolenom udaril v korenino. Zabolelo je kot hudič
bolečina se je stopnjevala, potem pa popustila. Na vrhu 7. vzpona sem si privoščil čaj za
tekmovalce. Zajc pa je prišel se vpisal in obrnil. Stekel sem za njim. Tako se je 10
krogov pred koncem začela najina bitka prsa ob prsa, ki se je končala s fotofinišem.
Ki naju prav tako ni ločil. Zda je bil dan, vlekla sva drug drugega, kroge sva obračala
po približno 40 minut. Če bi vzdržala do konca, bi bilo 18 vzponov. A sčasoma je
postalo težje vzdrževati tak ritem. Še 1x se zberem. Bil je 13. spust. Drvim. Dobro
se počutim. Malo pred koncem odletim drugič. Udarim se v obe koleni. Na začetku
15. vzpona se dokončno odpovem lovu na 18 vzponov. Zdaj z zajcem le še uživava.
17 vzponov je s precejšnjo rezervo varno pod streho.
Na zadnjem vzponu sta me spremljala še sinova, ki sta pravkar končala svoj trening.
In ker se je presegla tudi Irena, je bilo vse v najlepšem redu.
Na koncu pa stiski rok, čaj, miške, fotkanje in podelitev nagrad najbolj vztrajnim gorskim tekačem in najboljšim na ta dan. Pokale na medeni osnovi je prispeval
in podelil AVI.
Še vrstni red spredaj.
Nežni spol: Loni 14 vzponov, Nataša, MiciM in Sebi 13, Ena in edina 12, IrenaM 11,
Alja 10. Punce, bile ste super.
Mladeniči: Šavsi 21, Cveto 20, AVI 19, Ečo 18, MiroR 18, zajc in PeterM17, Izy 16.
Res hudi rezultati. Zapisal sem jih po spominu in upam, da se nisem kje zmotil.
Vem, da bosta AVI in Andreja objavila natančno lestvico, kjer bo za vsak vzpon posebej
razvidno, kako nam je šlo. Pri tem bosta imela še precej več dela, kot lani.
Bilo nas je več in bili smo zelo pridni.
Za nami je prireditev polna presežnikov, v lepem vremenu, super pozitivni energiji
vseh udeležence in krasni organizaciji.
Popoln dan za trening.

[AVI]

Hoj!

Hvala vsem za lepe besede in čestitke, vendar eno je sigurno - brez vas takega dogodka ne bi bilo... ...zato bravo in čestitke vsem vam... Upam, res da ste uživali, kakor sva tudi midva. Zahvalo pa moram tudi na tem mestu izreči še gostilni Ledinek, ki je uslišala željo, da vas ne pustimo žejne na Šmarni gori in da si na koncu nekoliko povrnete moči s slastnimi miškami. In tudi Erotu za pomoč "iz ozadja". Hvala!

Še moje poročilce:
http://www.davidkadunc.si/12-ur-rekorda ... gore-2011/

Rezultati oziroma bolje rečeno analiza vzponov, pa je tudi že na voljo...ja, ponovno brez pomoči pač ne gre...
http://www.davidkadunc.si/12-ur-rekorda-smarne-gore/
(če pa kdo opazi kakšno napako, pa naj sporoči, da popravim)

[Loni]

Ja, no, baterije sem spakirala (namesto da bi jih takoj dala v lučko, sem pač to izvajala na terenu pred tretjim vzponom), pa zraven še armafleks, dekce, povštr, spalko, ker sem bila 100% prepričana, da bo treba vmes odspati kako kitico. Namerno sem v petek zjutraj vstala še pred kurami in se šla gospodinjo po stanovanju, vse oprano, speglano, pomito, no, ratalo se mi je spraviti spat kako minuto pred deveto. Očitno je bilo dovolj, ker sem se zbudila sama od sebe. Seveda, če človek stanuje preblizu starta, zna le-tega zamuditi oziroma se prikazati tam točno kot ura, a vse videti samo še v hrbet. Pa kaj potem? Dajmo se imeti fajn.
Pa smo se res. Vseh 12 ur. 12 ur in 12 vzponov je bila moja želja. In kaj je ratalo... 14 s kar precej rezerve, če bi bil MiroR še malce bolj vztrajen, bi jih ratalo 15, za kaj več pa moja glava verjetno ne bi bila za. Se je ob premlevanju evforičnih vtisov postavilo vprašanje, ali bom jaz sploh kdaj kako tekaško zadevo šla na full, do zdaj nisem še nobene. Očitno imam v sebi zalogo rezerve še za par življenj. Kar naj tako ostane, ker potem tek ne bi bil en sam hec. Tek oziroma menjava za tek, kateri se reče hribolazenje in potem juriš v dolino. V glavnem, asfalta ni bilo (ajde, pustimo tista dva metra ceste na startu pri zvezku), kar je bilo mojim nogam izredno všeč. Dobro so se držale, saj za glavo sem vedela, da bo ostala tam, kjer ima za biti, za noge pa nisem bila ravno najbolj prepričana, da bodo moje celih 12 ur.
No, malce vraževerno se mi je zdelo vse skupaj, ko sem s štartno številko 8 malce pred osmo opravila z osmimi vzponi. In točno ob osmih začela telefonariti naokoli, ja, tudi za to je bil cajt Sem svečano obljubila, da bom prej dala mir. Potem sem pa skoraj vsako rundo koga poklicala.
enkrat sem šla dol s Šavsijem in Cvetom, krasno, filing v nogah pravi, dol mi gre res super, gor malce manj, pa nič zato
Cveto - klon, non stop je bil nekje na poti, videla sem ga še večkrat kot Šavsija
Peter in Irena, kapo dol za vajine tako mimogrede izrečene besede, zlasti tista, da eni sopihajo, jaz se pa cel čas smejim, no, Semjul je tudi dobro vplival na moj ego, pa da ne pozabim ostalih
z Ečom sva skoraj meter ven vzela in začela meriti, ker ta kucl se še po tolikih vzponih kar ni hotel znucati in spustiti za kak meter ali dva
Ledinekom sem že takoj za dobro jutro razložila vse in še kaj več, kaj čmo, okrepčevalnice so bile res super
nič, sem ponosna nase, z izjemo zadnjega turističnega vzpona sem se skušala držati tega, da bi bila vsakih v pol ali manj ure gor, mi je kar ratalo, pustimo zabušavanje na okrepčevalnicah, malce je treba pa tudi tega, no, pravzaprav je bilo to del vsega skupaj, se mi je zdelo boljše, da imam pavze tako kot pa eno konkretno, ker potem bi se poslužila vse tiste dodatne prtljage v twingecu
presenečena pa nisem samo nad svojimi kraki, ampak tudi nad tem, da moje telo ni rabilo kaj konkretnega od hrane, je prišlo vse nedotaknjeno domov, dve energijski ploščici, par enervitov, banana, dva gela in semtertja študentenfutr spodaj na startu
tnx mojim fantom, da so me prišli pogledat, pa moji navijačici iz službe, pa cormi, Razy, sončka, nana je tudi prišla že kmalu potem ko so kure vstale, pa Gazi, Majda, janezu, in Yogo ter Marija direkt s priprav
manjkalo ni ničesar (bi si lahko kak uradni organizator vzel Avija in kepico za vzgled), tudi sonček nas je prišel pogledat
aja, pa hvala tistemu stričku, ki mi je za vztrajnost podaril ljubljanskega zmaja, ga imam pripetega na torbi...
norci gor, norci dol, fajn smo se imeli
PS Šavsi jo je potem še na Kališče šibnil, zgolj v vednost, aja pa s Kališča je tudi prišla reporterska ekipa... In pehtranove štruklje mi je častil
No, ja, ni mi žal, da sem zamenjala plan, pohod iz LJ v Šk. Loko bom izvedla kdaj drugič samo ne trenerju povedat, sem jih že dosti slišala včeraj
herr Gipfel, hvala za fotke...
Regeneracijski sprehajalni tek je bil tudi opravljen
zdaj pa grem menda se v Gorico vlečt v nedeljo, pišuka, pa ta trapast asfalt
miške so bile pa Miške z veliko začetnico (Ledinek klan se je poleg tiste že prej omenjene dvojice tudi izkazal)
se pardoniram, na janzija in njegovo nočno okrepčevalnico na vrhu sem pozabila