Poročilo: 24 ur hoje k sv. Primožu, 6 do 7. maj 2011
OdgovorObjavljeno:08 Maj 2011, 11:17
Eni nismo glih toliko nori kot drugi, ampak čisto zadosti, da:
mi je ratalo ostati pokonci vseh 24 ur (brez spanca, sicer z dovolj počivanja);
sem se že doma odločila, da ignoriram svoje probleme z zdravjem (bom že v torek slišala svoje, če slučajno ni pasalo v kontekst, dosti imam vsega skupaj);
v svojem življenju v tako kratkem obdobju še nisem prejela toliko komplimentov in da sem bila vsakega psoebej vesela;
da imam vseeeno tudi jaz ego, čeprav je večino časa skrit;
mi izredno veliko pomeni to, da tisti norci, četudi so x vzponov pred mano, še vedno najdejo par sekund časa, da odzdravijo nazaj in še kakšno rečejo, tu absolutno ne morem mimo PetraM, moralodvigovalca, pa Cveto, Avi, Cvalenti, da ne pozabim omeniti vseh lokalnih matadorjev, še posebej obeh Hribarjev, Petra na vrhu, Jegliča ... In onega na drugi strani telefona, ki mi je od vsega pogovarjanja vmes skoraj crknil... Pa Bo-jana, ki zdaj teče maraton v Trstu, z ženo sta tudi onadva dobro poskrbela za mojo dušo, edino Piskec je vmes pobegnil, on že ve, da je bilo tako ok;
glava je vzdržala, noge tudi, pljuča so ob običajnih urah dneva protestirala, skratka zdaj sem pa res tudi sama prepričana, da je vse v glavi, ostalo pa čisto pridno sodeluje zraven;
še zadnje presenečenje na vrhu v podobi Mojculje, kepice in IreneM, super ste bile, punce;
vse za grenivko, pa četudi je treba 24 ur gor in dol hodit.