Zame najtežja (letošnja) preizkušnja je za mano. Preživel sem. Bolijo me samo stegenske mišice in letos bom za spremembo lahko brez težav prestopil rob pločnika
Ob 1h me sta me prišla iskat Sukar in Forrest in kmalu se je pričel start. Prvih 7 vzponov sem odtekel/prehodil v temi. Največ težav so mi predstavljali spusti, ker kljub lučki praktično nisem videl ničesar in sem v primerjavi z vodilnimi tekmovalci izgubljal več kot 5 minut na spust. Veliko energije sem vlagal ob vzponih, kjer sem izgubljeni čas uspel nekoliko nadoknaditi ampak vseeno ne dovolj.
Ko pa se je zdanilo, pa je bila povem druga zgodba. Na spustih sem izgubljal v primerjavi z ostalimi tekači veliko manj ampak kaj ker mi je zaradi nočnega dela počasi zmanjkovalo energije. Med 7. in 8. vzponom sva se podobno kot lansko leto srečala s PetromM in sva bila do konca praktično nerazdružljiva in drug drugega spodbujala. Sem prepričan, če ga ne bi bilo, mi ne bi uspelo priti 17x na vrh.
Največjo krizo sem doživljal ob 14. vzponu, ko mi je povsem zmanjkalo moči, za nameček pa se mi je takrat tudi pokvarila palica, ki sem jo nekako uspel popraviti.
Vsem sodelujočim hvala za spodbudne besede, Sukarju za prevoz, PetruM za družbo in spodbujanje ob težkih trenutkih, AVIju in Kepici, ker sta vse skupaj zelo dobro organizirala. Prihodnje leto pridem tudi če bo treba - po kolenih.