Zadnje novičke

[raf]

Čestitke vsem za včerajšni dan na in ob progi, ker tudi ostali obiskovalci so samo debelo gledali, ko sem jim razložil, da se bo večina podila gor dol celih 12 ur.....
Že popoldan sem naredil eno desetko za ogrevanje ........tak na izzi, da ogrejem mišice..
Sam sem imel plan biti do ene 8 ure zjutraj na progi in ker ima hudič mlade sem ob 01.00, ko sem začel zlagati svoje pripomočke za tako preizkušnjo ugotovil, da sem komplet vsa oblačila za tek pozabil doma. Saj sem imel s sabo črne hlače pa lep plašč pa tudi srajco in seveda lepe eleganten črne čevelce ter kravato, kar je bila priprava za udeležbo na enem seminarju, po končanem teku.....Moral sem se odločit, da grem domov ( bil sem pri Eriki v LJ) po tekaško opremo ali probam biti gospod v pravem pomenu besede, ki se bo udeležil tega podviga. Sem bil praktik in sem zato zamudil eno uro na štart , ampak odločitev se je izkazala za pravilno, ker sem itak bil svinski do riti...
V bistvu sem letos bolj na izzi tekač in si sploh nisem postavljal kakih ciljev, ker itak sploh nisem vedel koliko traja vzpon gor v normalnih razmerah, kaj šele pri nočnem. Seveda mi je lučka zelo olajšla samo pot v nočnem času in čeprav je drselo se nisem niti enkrat zadrčal po riti. Tema je bila celo plus, da nisem videl kam lezem, ker bi me verjento že od tega pobralo....Ko sem prvi vzpon in spust zaključ točno po uri in treh minutah sem ugotovil, da gre še hitreje in so bili naslednji pod urico. Predusem spusti so mi bili ušeč, ker sem lahko vnovčil odlično znanje smučarkse tehnike-slalom in veleslalom ( seveda sem uporabil tehniko stare šole ala sulice sistem ) in koordinacije gibov, ker se mi je zdelo, da sem na starem FIS-u v Podkornu, kjer je podobno strmo, kot tukaj na Šmarni. palice so bile obvezne in je bilo res veliko lažja koordinacija pri vzponu in spustu.
Seveda sem moral po vsakem spustu kakih par minut se odpočiti in obnovit zaloge OH in preveriti cuker, ker v takih situacijah s toliko vzponi se še nisem spopadel v praksi in je bil to tudi test za mene, kaj pomeni hiter vzpon in sput za glikemijo. Ugotovil, da je zadeva bila pod kontrolo, ker sem imel se ob prvem vsponu se cca 2E insulina aktivnega v telesu in je cuker padel iz 10,5 na 6,6 in sem dodal Oh in potem seje cuker gibal 6,8, 6,2, 4,8, in 8,8. Vsakič, ko sem dol prišel sem dodal malo tekočih OH Prolong, ki so za mene idealna kombinacija zaloge.Skratka idealno in seveda nisem imel pumpe s sabo in sem spet bil odklopljen celih 5,5 ur, kar pomeni, da sem spet kršil pravila stroke, ki pravijo, da je mogoč maxsimalen odklop 2,5 ure. Jih bi moral malo povabiti na en tak vzpon, da v praksi vidijo, da je aktivnost tista, ki preprečuje vzpone sladkorja in da so njihove pisarniške teorije malo mimo.....
Najbolj zopn mi je pa bil zadnji, ker sem vedel, da grem proti koncu in sem kar zacel iskati vzroke zakaj je treba gori in da je brez veze, ampak sem nekak zmogel, ker moram drugič tudi glavo naštimati da je konc, ko prideš na vrh. Seveda tudi tisti pogledi gor niso ravno spodbudni podnevi, ker vidiš preveč daleč in je meni bilo lažje ponoči.
Deset minut jutranjega sončka na vrhu me je pa spet napolnilo z energijo in bi kar obsedel gor, če ne bi imel obveznosti dopoldanskih.
Hvala organizatorjema Davidu in Andrej za odlično organizacijo in seveda dobro energijo vsem sotekmovalcev, ker smo se vsi spodbujali, ko smo se srečevali in naš zajc je bil najbolj posrečen, ker mi je rekel vsakič, ko sem ga videl cukrček.
Vse kar je iblo na meni je šlo takoj v pranje in edino superge sem dal na sonček, da se je blato posušilo in sem potem lahko dal zadevo v čiščenje. Posledice danes od toliko napora so malo boleči kolki oziroma mislim, da je bolj ritnica, v tistem predelu, kjer noge izgubijo ime, ampak to je minimalna težava napram veselju in zadovoljstvu.

[lenči]

Čestitke vsem

[šumadinac]

Zdravo tekaški narod

Prvič se oglašam na temle forumu, predvsem zaradi prve ultra Šmarne gore. Sicer se z nekaterimi forumovci že poznam, vseeno pa pozdravljam vse še enkrat tule.

Najprej 22krat bravo AVI-ju za rekord in 23-ič bravo za AVI-ja in Kepico za res super orgnizacijo, ter štumfe pri prijavi

Včeraj je bilo res zakon se poditi gor in dol po Šmarni gori, užival sem skoraj vsak trenutek, no, ajde razen zadnjih dveh-treh spustov, ko so bile noge že 'mal' švoh. Bilo je res fajn gledat vse, ki smo se borili vsak s svojim rekordom in kapo dol vsem, posebej pa 12 letnemu mladeniču z 10 krat osvojenim vrhom

Uživajte vsi, se vidmo kje, po vsej verjetnosti na kaki poti kje v hribih

PERKO

[nana]

Čestitke vsem

[5r002]

Perko, pozdravljen na TF!

Čestitke vsem borcem za vse včerajšnje vzpone in spuste!!
Eni ste letel k snete skere!

1x bo tole res treba sprobat v živo (čeprov je že zdej veliko št. sukarjev na prireditvi).

[Sukar]

ja trije Sukarji smo se podil gor in dol,tudi jest pozravlam novega na TF ki smo ga potegnil iz gorskega kolesarsva na gorske teke,da nam mal štrene premeša.Drugač pa čestitke vsem nam še posebi Andrejki & Davidu da sta vrhunsko spelala to druženje.Bilo je odlično še vreme je bilo na naši strani ,se vidimo drugo leto

[ZdravkoC]

Nisem uspel še nič prebrat, vendar fotke sem že naložil
https://picasaweb.google.com/1039864919 ... Smarne2012

[Tadej Cvirn]

S sinom Timotejem sva bila prvič. Prišla sva z željo da narediva nekaj vzponov greva domov in se vrneva ob dveh. Pa je bilo vse tako fantastično, da bi bilo odnehati greh. Najprej reka lučk proti vrhu (prvi vzpon za varnostnim avtom), potem pa gasa in kača luči se hitro raztegne od vrha do tal. Ko baterije na čelkah že pešajo, se začne sončni vzhod in na enkrat lučke dobijo obraze, vesele in nasmejane. Vsi se spodbujamo. Med nami se začenjajo pojavljati pohodniki, petelin na vrhu se oglasi z vso močjo in prebudi Ledinekove. Težko verjameš, če ne doživiš kako čas med tem ko se boriš z "goro" in sam s sabo hitro teče. In že je ura ena in začenjajo se kalkulacije bo šlo še enkrat. Ob 13:20 vsi več ali manj ugotovimo, ta je zadnji. 40 minut je premalo za še en krog. Noge so že načete. Pa slišim komentarje ob progi Avi je šel še enkrat. Seveda le najboljši med najbolšimi si upajo v pol ure priti dol in še enkrat gor. In to po dvanajstih urah. Noro.

Običajno otroke težko prepričaš da gredo 1x na Šmarno, danes pa se Timi kar ni ustavil. Poskusite spravit 12 letnega mulca 10 krat na vrh. Midva sva 10x nezmerno uživala in to po zaslugi fantastične organizacije (hvala Avi in kepica), fenomenalnih tekačev (hvala vsakemu posebej), pa Ledineku hvala ter nenazadnje hvala Bogu za čudovito vreme. Ob koncu seveda vse čestitke zmagovalcem.

Na tek,
Tadej in Timib

[janzi]

Šmarnogorci TF
Tudi letos sem bil bolj stranski opazovalec. Lani sem vas prvi pričakal malo po drugi uri zjutraj na vrhu, letos pa sem bil prisoten v zaključku TEKME. Niti nisem imel tega namena.
Na Goro sem se odpravil, da naredim en trening -od doma na vrh nato spust preko korenin in preko Šmartna nazaj domov.
Že pri spustu sem občudoval zagnanost neutrudnih udeležencev tega rekorda Šmarne gore. Vmes srečal nekaj znanih in manjznanih obrazov. Pri štengah sem se malo ustavil in počakal. Morda pride še kdo za zadnji vzpon sem si mislil. In res . Kar na enkrat sta se pojavila okrog mize Perko in Avi. V tistem trenutku so me zasrbele pete, in gremo vsi trije na vrh. Jaz bolj za moralno podporo. Nekaj časa sva se vzpenjala skupaj za Avijem, Perko pa nekoliko zadaj. Avi je šel navzgor s takšnim tempom da sem mu še jaz, čisto "friški" komaj sledil. A sem se odločil da nekoliko počakam Perka in ga spodbujam do vrha. V avija tako ali tako nisem podvomil da mu ne bi uspelo. Tako da sva potem z Perkom bila boj z minutami do vrha in je uspelo
Na vrhu pa zbrana odličnaTF družba, nato še rezultati, čajček, miške....

Vsi, ki ste se borili s koreninami v temi in dnevu ste carji. Globok poklon vsem in vse čestitke Aviju in kepici za odlično izvedbo.

Jaz zaekrat še "šparam " svoja kolenčka. Morda pa le naslednje leto zberem pogum.

[PeterM]

Tudi sam sem imel čast sodelovati na tem super tekaškem dogodku.
Potem, ko sva si že prej vse pripravila, sva po dveh urah poskusa spanja,
z Ireno slabo uro pred startom na kraju dogodka. Hitro se nabiramo.
Ob dveh ponoči nas lučke odnesejo na vrh. Vse skupaj se odvija precej hitro.
Noč pade, kot bi trenil. Prikikirika prelep dan. Zdaj vidimo obraze, ki pripadajo
posamičnim startnim imenom. Zjutraj ujameva skupni ritem z zajcem,
prav to se je zgodilo že lani. Do konca sva skupaj in se spodbujava.
Vmes srečujeva reko drugih tekačic in tekačev. Še enkrat več se bodrimo.
Res lepo je videti toliko zanesenjaških in nepopustljivih ljudi na kupu.
Spodaj sem dobro opremljen, saj imam s sabo, to kar mi odgovarja. Takšna
so bila navodila. A na voljo je tudi čaj, suho sadje, pomaranče, banane,
arašidi in druge dobrote. V zadnjih vzponih me zajc oskrbuje s čokoladicami
Tic Tac. In na vrhu greva redno na podaljšan čaj z vodo. Hvala Miha.
Nekateri so mi malo zavidali, ker sem imel svojega zajca. In to upravičeno.
Imela sva super ritem. Zajc je vlekel, jaz pa za njim. Le ko je rekel, da sva popustila
tempo, sem šel naprej, čeprav sem še malo prej mislil, da me grabijo krči.
In še enkrat, ko so mu ponagajale palice. Tako sva pet minut pred drugo še
sedemnajstič prišla na goro. Pa čeprav si je gora pri vsakem naslednjem vzponu
povišala stopnice in dvigovala korenine. Čisto na koncu mi je kar malo vsekalo
na čustva. Kot vsakič, ko dobro uspe kakšna dolga naporna preizkušnja.
Vem, da bosta AVI in kepica skrbno pripravila celotno analizo.
Do takrat pa so tu rezultati iz glave.
Dekleta: Maryet in Marija (pomagaj) po 16 vzponov, Loni 14, Ursad in enainedina po 12.
Fantje: AVI 22, Šavsi 20, cicman in Perko (šumadinac) po 18,
Alenovski, zajc in PeterM po 17, Forrest, Srečko, Yogo in adventure.si po 16,
Jernej555, ZdravkoC, Cveto in Sukar po 15.
Odličnih rezultatov je še precej, a ker nočem koga izpustiti bom tu prenehal.
Hvala zajc za super družbo in vzpodbudo.
Hvala vsem, ki ste prišli uživat. Skupaj smo ustvarili čudovit dogodek.
In seveda hvala AVI-ju in kepici, ki sta vse zakrivila in se izkazala z izjemno organizacijo.
Z Ireno pa sva imela posebo čast, da smo šli po dirki skupaj na kavico.

[AVI]

Sedaj bom zelo kratek, saj vsi vtisi in občutki še majčkeno prihajajo za menoj. Že sedaj pa lahko rečem,da ste bili fenomenalni, toliko pozitivne energije pa tudi ne srečaš kjerkoli...res lepo nam je bilo.

Nama pa je nekako uspelo skupaj spraviti rezultate, s katerimi je bilo kar nekaj dela, tako, da se že vnaprej opravičujem če je kje kakšna napakica. In če kje kaj "ne štima" mi prosim sporočte na ZS, mail ali tukaj v temo in bomo še to "porihtali".

In čestitke vsem za prav vsak vzpon!

Bolj obširno poročilce pa še sledi.

Rezultati pa so dosegljivi tukaj --> http://www.davidkadunc.si/12-ur-rekorda-smarne-gore/ (pod letom 2012)

[šumadinac]

Janzi, prvič sva se srečala in moram ti res reči HVALA za moralno podporo in ''priganjanje''. Brez tvoje pomoči, ne vem, če bi šel s takim tempom do vrha.
Bi pa bilo vse skupaj malo lažje, če se nebi spodaj hecal in pobiral stvari iz avta skoraj 10 min. Nisem niti vedel, da moram biti do 14.00 gor, šele AVI mi je reku, da imava še 26 min da prideva nazaj na vrh, potem, ko sem mu še rekel, da ga bom počakal, da se zrihta za zadnji vzpon. In itak, da ga po petih minutah nisem več videl
AVI bravo za zadnji vzpon in fenomenalnih 22 še enkrat!

P.

[Loni]

No, ja, v glavnem, 12 ur skupaj sem se smejala, še dobro, da me je čeljust bolela že cel teden prej, tako da se to še opazilo ni. In kako je bilo letos, no, čisto drugače kot lani, ubogala sem Avija in prišla par sekund prej kot lani, ko sem bila na startu točno ob 2:00. Baje smo se močno izboljšali in to naj bi postalo tradicionalno . Za letos brez ciljev, brez priprav, samo videti, koliko časa sem sposobna vzdržati ob vseh zdravstvenih tegobah tega meseca, antibiotiki so očitno svoje opravili, dohtarji bodo še ta teden povedali, kaj je sploh bilo, ampak baje jaz najboljše funkcioniram takrat ko je z mano nekaj narobe. V stilu prej bolna, potem bolna, vmes pa kot rožca. Po temi sem se še celo nekaj ubadala s tem, da kao resno maširam gor in dol, ko pa se je naredil dan, je bilo pa tega konec in prav hvaležna sem Marjanu, da je ostal doma, ker drugače bi morala jaz verjetno tole malo bolj resno zagrabiti kot sem. Tako pa sem šla po svoje, ko se mi je dalo, malo bolj hitro, ko pa ne, pa malo bolj počasi. Vmes sem si vzela konkretno pavzo ali dve, tri . Pojedla juhico in Sukarjeve palačinke, ne vem sicer, kaj je noter zamešal, da sem kar vstala in šla dalje. Srečala par sodelavk, kolegov, preštevala privide v zvončkih (katere sem na zadnej spustu videla tudi zares ), z Migovcem sva se tudi naklepetala, pa s Semjulom, pa z Vidom in njegovima puncama, da kičastega fanta ne pozabim omeniti, no, skratka, vsa družba je bila tako fejst in fajn. Edino po temi se mi je zdelo malo sumljivo, ker nikjer nisem srečala PetraM in me je že malo skrbelo, kje hodi, pa sem bila očitno tako za njim, da sva se glih vedno zgrešila. No, potem ko sem se odločila, da res več kot 14krat ne grem gor, je šlo pa itak vse na izi, sploh zadnji vzpon, ko sva si z Aljo resnično vzeli ves čas sveta, pa vmes je nekdo še Šmarno malo povišal in je bilo namesto 360 kakega jurja več višincev, samo zmagali sva vseeno... Tako kot vsi ostali, še posebej si bom zapomnila Timoteja, pa še tako fleten je bil s tisto svojo svetlečo rumeno kapo in rokavicami, da si ga že na daleč opazil... Pri mojih 12ih letih je mene zanimalo vse kaj drugega kot pa miganje
PS Pa še celo izjavo sem dala, sicer ne za Slovenske novice, in bila pohvaljena, kako mi jezik teče. Očitno nekdo še ni spoznal moje sestre
In dočakala sem kremšnito na Bledu...

[spela*]

Čestitke vsem!

[še1PR]

Luštno je bilo! Lanski rezultat bo (morda) presežen naslednje leto .

Hvala Aviju in Kepici za organizacijo in štumfke! Ostalim udeležencem za družbo!

Vsem čestitke!!! Še posebej Timoteju! Od sile poba!!