- 26 Feb 2012, 11:52
#273276
Čestitke vsem za včerajšni dan na in ob progi, ker tudi ostali obiskovalci so samo debelo gledali, ko sem jim razložil, da se bo večina podila gor dol celih 12 ur.....
Že popoldan sem naredil eno desetko za ogrevanje ........tak na izzi, da ogrejem mišice..
Sam sem imel plan biti do ene 8 ure zjutraj na progi in ker ima hudič mlade sem ob 01.00, ko sem začel zlagati svoje pripomočke za tako preizkušnjo ugotovil, da sem komplet vsa oblačila za tek pozabil doma. Saj sem imel s sabo črne hlače pa lep plašč pa tudi srajco in seveda lepe eleganten črne čevelce ter kravato, kar je bila priprava za udeležbo na enem seminarju, po končanem teku.....Moral sem se odločit, da grem domov ( bil sem pri Eriki v LJ) po tekaško opremo ali probam biti gospod v pravem pomenu besede, ki se bo udeležil tega podviga.
Sem bil praktik
in sem zato zamudil eno uro na štart
, ampak odločitev se je izkazala za pravilno, ker sem itak bil svinski do riti...
V bistvu sem letos bolj na izzi tekač in si sploh nisem postavljal kakih ciljev, ker itak sploh nisem vedel koliko traja vzpon gor
v normalnih razmerah, kaj šele pri nočnem. Seveda mi je lučka zelo olajšla samo pot v nočnem času in čeprav je drselo se nisem niti enkrat zadrčal po riti. Tema je bila celo plus, da nisem videl kam lezem, ker bi me verjento že od tega pobralo....Ko sem prvi vzpon in spust zaključ točno po uri in treh minutah sem ugotovil, da gre še hitreje in so bili naslednji pod urico. Predusem spusti so mi bili ušeč, ker sem lahko vnovčil odlično znanje smučarkse tehnike-slalom in veleslalom ( seveda sem uporabil tehniko stare šole ala sulice sistem
) in koordinacije gibov, ker se mi je zdelo, da sem na starem FIS-u v Podkornu, kjer je podobno strmo, kot tukaj na Šmarni.
palice so bile obvezne in je bilo res veliko lažja koordinacija pri vzponu in spustu.
Seveda sem moral po vsakem spustu kakih par minut se odpočiti in obnovit zaloge OH in preveriti cuker, ker v takih situacijah s toliko vzponi se še nisem spopadel v praksi in je bil to tudi test za mene, kaj pomeni hiter vzpon in sput za glikemijo. Ugotovil, da je zadeva bila pod kontrolo, ker sem imel se ob prvem vsponu se cca 2E insulina aktivnega v telesu in je cuker padel iz 10,5 na 6,6 in sem dodal Oh in potem seje cuker gibal 6,8, 6,2, 4,8, in 8,8. Vsakič, ko sem dol prišel sem dodal malo tekočih OH Prolong, ki so za mene idealna kombinacija zaloge.Skratka idealno in seveda nisem imel pumpe s sabo in sem spet bil odklopljen celih 5,5 ur, kar pomeni, da sem spet kršil pravila stroke, ki pravijo, da je mogoč maxsimalen odklop 2,5 ure. Jih bi moral malo povabiti na en tak vzpon, da v praksi vidijo, da je aktivnost tista, ki preprečuje vzpone sladkorja in da so njihove pisarniške teorije malo mimo.....
Najbolj zopn mi je pa bil zadnji, ker sem vedel, da grem proti koncu in sem kar zacel iskati vzroke zakaj je treba gori in da je brez veze, ampak sem nekak zmogel, ker moram drugič tudi glavo naštimati da je konc, ko prideš na vrh. Seveda tudi tisti pogledi gor niso ravno spodbudni podnevi, ker vidiš preveč daleč in je meni bilo lažje ponoči.
Deset minut jutranjega sončka na vrhu me je pa spet napolnilo z energijo in bi kar obsedel gor, če ne bi imel obveznosti dopoldanskih.
Hvala organizatorjema Davidu in Andrej za odlično organizacijo in seveda dobro energijo vsem sotekmovalcev, ker smo se vsi spodbujali, ko smo se srečevali in naš zajc je bil najbolj posrečen, ker mi je rekel vsakič, ko sem ga videl cukrček.
Vse kar je iblo na meni je šlo takoj v pranje in edino superge sem dal na sonček, da se je blato posušilo in sem potem lahko dal zadevo v čiščenje. Posledice danes od toliko napora so malo boleči kolki oziroma mislim, da je bolj ritnica, v tistem predelu, kjer noge izgubijo ime, ampak to je minimalna težava napram veselju in zadovoljstvu.

Že popoldan sem naredil eno desetko za ogrevanje ........tak na izzi, da ogrejem mišice..
Sam sem imel plan biti do ene 8 ure zjutraj na progi in ker ima hudič mlade sem ob 01.00, ko sem začel zlagati svoje pripomočke za tako preizkušnjo ugotovil, da sem komplet vsa oblačila za tek pozabil doma. Saj sem imel s sabo črne hlače pa lep plašč pa tudi srajco in seveda lepe eleganten črne čevelce ter kravato, kar je bila priprava za udeležbo na enem seminarju, po končanem teku.....Moral sem se odločit, da grem domov ( bil sem pri Eriki v LJ) po tekaško opremo ali probam biti gospod v pravem pomenu besede, ki se bo udeležil tega podviga.



V bistvu sem letos bolj na izzi tekač in si sploh nisem postavljal kakih ciljev, ker itak sploh nisem vedel koliko traja vzpon gor



Seveda sem moral po vsakem spustu kakih par minut se odpočiti in obnovit zaloge OH in preveriti cuker, ker v takih situacijah s toliko vzponi se še nisem spopadel v praksi in je bil to tudi test za mene, kaj pomeni hiter vzpon in sput za glikemijo. Ugotovil, da je zadeva bila pod kontrolo, ker sem imel se ob prvem vsponu se cca 2E insulina aktivnega v telesu in je cuker padel iz 10,5 na 6,6 in sem dodal Oh in potem seje cuker gibal 6,8, 6,2, 4,8, in 8,8. Vsakič, ko sem dol prišel sem dodal malo tekočih OH Prolong, ki so za mene idealna kombinacija zaloge.Skratka idealno in seveda nisem imel pumpe s sabo in sem spet bil odklopljen celih 5,5 ur, kar pomeni, da sem spet kršil pravila stroke, ki pravijo, da je mogoč maxsimalen odklop 2,5 ure. Jih bi moral malo povabiti na en tak vzpon, da v praksi vidijo, da je aktivnost tista, ki preprečuje vzpone sladkorja in da so njihove pisarniške teorije malo mimo.....
Najbolj zopn mi je pa bil zadnji, ker sem vedel, da grem proti koncu in sem kar zacel iskati vzroke zakaj je treba gori in da je brez veze, ampak sem nekak zmogel, ker moram drugič tudi glavo naštimati da je konc, ko prideš na vrh. Seveda tudi tisti pogledi gor niso ravno spodbudni podnevi, ker vidiš preveč daleč in je meni bilo lažje ponoči.
Deset minut jutranjega sončka na vrhu me je pa spet napolnilo z energijo in bi kar obsedel gor, če ne bi imel obveznosti dopoldanskih.
Hvala organizatorjema Davidu in Andrej za odlično organizacijo in seveda dobro energijo vsem sotekmovalcev, ker smo se vsi spodbujali, ko smo se srečevali in naš zajc je bil najbolj posrečen, ker mi je rekel vsakič, ko sem ga videl cukrček.
Vse kar je iblo na meni je šlo takoj v pranje in edino superge sem dal na sonček, da se je blato posušilo in sem potem lahko dal zadevo v čiščenje. Posledice danes od toliko napora so malo boleči kolki oziroma mislim, da je bolj ritnica, v tistem predelu, kjer noge izgubijo ime, ampak to je minimalna težava napram veselju in zadovoljstvu.