Forum za opise in izkušnje iz tekaških prireditvah. Povejte, kako je bilo. Lahko ali težko, da gremo prihodnjič še mi zraven :)

Moderatorji: ero, AVI

#314858
V soboto proti večeru je na snežnem stadionu še deževalo, tako bolj rahlo, a sva z Marjanom verjela da se bo porihtalo in sva okoli pol šeste zvečer krenila v hrib. In je res za prvim ovinkom že nehalo. Na Belviju se je že mračilo, Areh je bil hitro za nama. Na Ruški sva spila Coca Colo.
Ker je bilo kar mokro po tleh sva se odločila do Peska po glavni cesti. Preko Klopnega vrha.
Nisva vedela koliko vode naju čaka od Peska naprej. Do tam so bili najini tekaški copati suhi, potem pa od Mašin žage proti Lovrenškim ena sama mokrota. Šlo je zelo počasi, ker si moral non stop iskati stopaj. Vsaj takega, da nisi bil do gležnjev v vodi. Od Lovrenškega rahlo pomrznjeni plohi po katerih se hodi, potem pa še večl vode. Šiklerica še kar suha, potem pa pred Ribniško prvi konkretni sunki ledenega vetra. Kaj mi je tega treba pomisliš.
Sredi noči sva zbudila oskrbnico, ker sva jo čez dan klicala in je rekla da lahko.
Skuhala nama je čaj in kavo in naprej. Čez hrib sva videla luč kompleksa na Veliki kopi. Če pozabiva veter je kar šlo, ker ni bilo pretirano mokro.
Že sva se veselila kako bova jedla in se pogrela, tam pa odprejo komaj ob osmih. Na sebi sva imela vsa oblačila, kar sva jih premogla pa sva vseeno dregetala. In sew prikaže pred nama, v nasprotni smeri možakar mojih let v kratkih hlačah in kratki majici. Nisem bil ziher da z mano ni nekaj narobe. Ker pa je strumno odzdravil in ker ga je videl tudi Marjan, potem je že bilo res. Nekateri funkcionirajo čisto drugače.
Ker je bilo torej vse zaprto sva mahnilo do Partizanke, tam pa ričet in gobova juha in čudovito topla soba. Bi kar objel oskrbnico. In bi kar zaspal na klopi. Pa je bila pretrda.
Do Slovenj Gradca je nato šlo kar hitro, počutje se je krasno izbiljšalo, nič več ni nikjer bolelo. Na Kremžarju sva se spogledovala ali pičiva še do Dravograda. Ampak sva imela naročen prevoz iz Slovenj Gradca in Marjanovi povsem lahki tekaški copati so bili skoraj na koncu. In sva se lepo spustila v dolino, kot sva tudi načrtovala na štartu.
Porabila sva 18 ur, kar je zelo veliko. Kljub malo postankom. Ampak ko voda pritiska iz vseh strani in nimaš kam stopit pač ne gre hitreje.
Ko sva se peljala proti Mb sva gledala Kozjak. V prekrasnih barvah se kaže sedaj in če bo vreme, morda še letos.
Ker nisva bila pripravljena kot je treba in glede na razmere, sva bila na koncu povsem zadovoljna.
#315022
Legenda Zvone, Pohorska grća si ti, pa še kar nekaj jih poznam, ki so res grče. Jaz sem ena mala grčica.
Ampak zdaj lahko rečem, da to traso res dobro poznam in mi več ne bo treba gledati markacij.
Bom pa napisal eno zanimivo reč. Ko greš od Partizanskega doma je tam en precej strm del navzdol in potem prideš na ravnino in potem je en tak panoramski ravninski del. Na eni točki moraš potem s tiste panorame it naravnost strmo navzgor v gozd. Zdaj v tem času so tam podirali in sklatili dol en kabel. Do zdaj sem tam vedno naredil napako in namesto navzgor, šel naprej po tej panorami, ali kako naj temu rečem. In se spuščal navzdol, precej nizko in tam nikoli ni bilo markacij. Prišel sem v neko naselje in tam našel markacije navzgor. Vedno sem šel tam navzgor, precej se je vleklo in prišel do Koče pod Kremžarjevim vrhom.
To pot se mi je pa posvetilo da delam napako in si vedno podaljšam pot za krepko uro.
Zdaj je dokončno vse jasno in me že spet vleče tja gor.
#315048
klopotec napisal/-a: ...zdaj lahko rečem, da to traso res dobro poznam in mi več ne bo treba gledati markacij.

Ej dečko, ne bodi naiven. Markacije boš vedno gledal in kljub temu se boš lahko izgubljal na Pohorju. Pohorje je lepo, dolgo, nepredvidljivo in čarobno. Te kar začara. Dolgo postane še daljše, nepredvidljivo lahko postane nerazumljivo in lepo se lahko zaje..š. Pa saj ti to vse veš. Čestitke za opravljeno prečenje Pohorja. Tudi jaz bi rad še letos naredil en dnevni prebeg.
#356852
Po dooooolgem času spet lep pozdrav.
Žal zaradi težav z enim živcem ne morem tečt, zato sem kolesaril in hodilbpo okoliških, prleških hribih.
Ker pa me Pohorje kar naprej kliče, sem se odločil, da naslednji teden naredim vsaj eno krajšo srednje hitro turo iz Maribora do Rogle.
Pravzaprav v obrati smeri. Začel bi na Pesku in končal na snežnem stadionu. Moral pa bi priti na Roglo z avtobusom.
A morda kdo ve če vozi avtobus iz Mb na Roglo?

Za naslednje leto pa spet celo Pohorje in cel Kozjak. Vsako posebej seveda, oboje zmorejo v enem dahu le redki junaki.

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA