12 ur Šmarne gore sem se udeležila prvič. To je bilo sploh prvo tekaško/pohodniško tekmovanje, ki sem se ga kdaj koli udeležila in prejela tudi prvo pravo štartno številko
O sami prireditvi in super vzdušju sem že veliko slišala, da je stvar tako super fajn, pa si sploh nisem predstavljala. Zame osebno veliko novih fac, prav vse pa so bile nasmejane, polne dobre volje in pozitivne energije. Vzdušje je bilo res super! Danes je že sreda, pa še vedno podoživljam dogajanje sobotnih 12 ur. Prireditve si sploh ne morem izbrisati iz glave (saj ne da bi si jo sploh hotela). Res polno lepih vtisov!
12 ur je minilo kot bi mignil, le noge so proti koncu na trenutke opozarjale, da delajo že kar nekaj časa, pa da bi malo počile (pač niso navajene, kaj češ
). Ob dobri družbi in prijetnem klepetu človek pozabi tudi na bolečine.
Skratka...čestitke vsem sodelujočim za opravljene vzpone in vsa pohvala organizatorjema AVI-ju in Kepici
p.s.: AVI, hvala za popravek rezultatov pri moških...upam, da bomo zdaj doma končno v miru spali