Moja druga tekma letos in hkrati drugi polmaraton. Novih planov za letošnjo prihodnost nimam, ker sem že z udeležbo izpolnil vse. Ampak bomo videli kako in kaj bo. Rekel pa sem si, če bom že šel letos na kakšno tekmo bo to le polmaraton in mora biti tak, kjer še nisem bil.
Obivankenobija pobral že ob 7-ih zjutraj, 7:45 sva bila že v Kopru, do 8-ih prevzela številke, potem pa se zapeljala do Portoroža, natančneje Lucije, kjer sva parkirala. Jutranja kavica (lokal že zaseden s tekači z vseh vetrov). Ob 10-ih sva šla na bus do Kopra, kjer je bil štart. Na busu smo bili stisnjeni kot sardelce v konzervi. Srečal veliko poznanih. Imel sem dober občutek, da me folk še vedno pozna, čeprav sem bil nekaj časa umaknjen iz tekaškega dogajanja.
Tekmovalcev in navijačev veliko. Za hrbtom večkrat slišal svoje ime, žal v množici navijačev nobenega konkretno nisem videl in opazil, da bi ga lahko bolj konkretno pozdravil. Že prej so mi omenjali klance, zato sem računal na to, da bo čas slabši kot v Poreču. Kljub temu mi je šlo nekje do Pirana še o.k., potem pa imel tik pred ciljem krizo in sem 2x hodil (3 km do cilja in 2 km do cilja). Tempo padel full, na koncu ravno še ujel čas pod uro in pol. Na koncu povprečje po moji uri 4:14/km, potihem pa sem računal na 4:15, se pravi moram biti zadovoljen. Ni to nek čas kot npr. včasih ampak saj se tudi jaz staram
. Vrhunc pa neumoran, še vedno opravičuje svoj priimek.
Bojan, čestitke za odličen tek.
"After party"
portoroška plaža, sonček, dobra družba, pivo (na koncu nas je sonce celo malo ožgalo).
Čisto brez problemov pa tudi ni šlo. 
)
Sledil je najbolj zoprn del - spust po kockah, ko je tekač zraven komentiral: "ko gre gor, ni prav, ko gre dol, pa tudi ne".
