No pa naj malo z zamudo izlijem tekaška čustva.
Zjutraj mi je budilka prekinila spanec ob 3:00.
Po oravljenem zajtrku smo se z mojo suportersko ekipo podali v Celje, kamor smo prispeli nekje ob 5:00.
Sledil je dvig številke in druženje z ostalimi ˝norci˝.
takrat se pa oglasi glas gospoda izza mikrofona ˝dobro jutro Celje, dobro jutro ultramaratonska elita Evrope˝. Utrip mi je poskočil na 235 v mislih pa u šit kaj jaz delam tu????? (Namreč to je bil moj prvi Ultramaraton).
Sledil je štart. držal sem se nasveta sotekača, ki mi je svetoval naj začnem počasi.
Začnem z tempom okrog 5:30min/km in ga držim do nekje 10km, takrat pa se začnejo želočne težave in ni mi ostalo drugega kot, da pogledam kako je kaj izza grmičevja
.
Klic narave je pač opravil svoje. po opravljenih obveznostih v grmovju sem nadaljeval še bolj lahkotno kot prej saj sem lahko zvišal tempo na okrog 5:20 min/km.
na 25 km pa pričaka prva kriza, no jaz sem jo poimenoval (kriza-ntema), ki pa je odnehala kar hitro (beri 3km). sledilo je prvo srečanje z mojimi suporterji, ki mi vlijejo zvrhan koš dobre volje in novo majico, saj sem se zjutraj preveč oblekel
.
maratonsko razdaljo sem pretekel v 3:51:00, noge pa so bile še vedno precej sveže. po še nekaj srečanjih z mojo ekipo in obiskov rahle krize sem se počasi bližal Logarski dolini, takrat pa se je pojavila pekoča bolečina na zunanji strani leve kolene, tako da sem moral rahlo odpočit nogoin namazati z hladilno kremo.
po 4-5 min počitka sem si sam pri sebi dejal (če si prišel do sem boš pa še teh ubogih 13km tudi prelaufal
sonce je že kar lepo žgalo ko sem vstopil v Logarsko. takrat (3km do cilja)sem pa pozabil na težke noge, ter vklopil reduktor in pohitel proti cilju
.
Svoj prvi (a ne zadnji) ultramaraton sem razen masaže kolena in obiska grmovja pretekel v celoti in nisem imel VELIKE krize.
Končni čas 7:37:10. Zadovoljen kot še nikoli, sem si nato privoščil
. Nato je vse postalo megleno
) .... čestitke vsem, ki so se spopadli s katerokoli traso 
