Forum za opise in izkušnje iz tekaških prireditvah. Povejte, kako je bilo. Lahko ali težko, da gremo prihodnjič še mi zraven :)

Moderatorji: ero, AVI

#359946
Pod streho je še ena velika gorsko-tekaška tekma pri nas. Ker pa to ni fuzbal, medijske hiše pri športnih poročilih dogodka ne omenjajo niti z besedo. Res žalostno.
Koliko truda je vloženega v organizacijo take tekme, ve samo organizator. In zares se je potrudil, saj v mojem videnju dogodka večjih napak ni bilo. Tudi vremenski pogoji so bili dokaj ugodni, kar se vidi v odličnih rezultatih tekmovalcev. Naši niso razočarali, nekaj je bilo fantastičnih, zmagovalnih, vendar kot že rečeno, naša RTV hiša vse to gladko ignorira. Sam sem se pravilno odločil za krajšo tekmo, s tem je odpadla vročina, asfalt in ravnina, je bilo pa za to potrebno malce globlje seči v mošnjiček. O okrepčevalnicah, oznakah, prevozih... ne bi, saj je Brane postal izkušeni maček.
Naslednji torek pa Šmarnca.
#359947
Prvi vikend v juniju je, kar pomeni, da je čas za Tek na Ratitovec. Tokrat, verjetno zaradi Svetovnega prvenstva, na soboto in ne na nedeljo. Po četrtkovem fijasku s treningom je bil občutek zjutraj nekoliko nelagoden. Ratitovec je namreč spoštovanja vreden gospod, ki stanuje v tazaresnih hribih in že pomalem voha proti dvatisočakom.
Kljub poznemu štartu, ki je za mojo kategorijo štartal ob 11:00, za Damjanovo pa celo ob 11:30, je bilo potrebno dvigniti štartne številke do 8:30, zato je bilo potrebno zapustiti udobje domače postelje že ob 5:00 in odjadrati od doma okrog 6:00. Zgodnja ura slovenskih fantov grob…in ker pač nisem fant, si raje privoščim unega, mal bol od dol….ko rano rani, rano dan zajebe. Moj šofer…aja, saj to sem bila jaz…je ves čas nekaj zehal, zato je bil nujen postanek na Petrolu v Medvodah…tankštela…pa ne za benz…za kofe. Ta je bil bolj potreben, kot nafta…ker sem bolj na rezervo vozila, kot avto, ki je bil natankan dan prej.
Pridrviva v Železnike in parkirava skoraj v dvorani. Pobereva štartne pakete in standardno na kofe v dvoransko kafetarijo. Potem pa ugotoviva, da je vse skupaj nekam zeloooo kmalu, saj moj avtobus za Podlonk odpelje šele ob 9:45, ura pa ni bila še niti 8:00, ko sva frderbala kofe. Nakar naračunava, da je do štarta še blazno daleč in da zajtrk niti slučajno ne bo zdržal, pa sva jo mahnila v štacuno, k Dobremu Sosedu po sendviče. Ker lačen si ful drugačen…in jaz sploh nočem bit tečna…ne na Svetovnem prvenstvu. Tako, sendviči nabavljeni in pojedeni, potem pa počasi v dirkalne cote…in to ob spremljavi srbskega kola in muzike, ki je spremljala čisto pravo srbsko poroko….glih pri sosedih. Sem zgruntala, da je čist mal manjkalo, pa bi nevesti parkirala na vlečko, ko sem prišla.
OK. Potem pa na bus za Podlonk. Ampak na katerega. Na dveh avtobusih piše, da gresta oba za Podlonk in oba imata enake ure odhoda napisane…se pravi, da je najbrž vseeno na katerega grem. Potem je pa tam en kup pametnjakovičev, pretežno italijanskih, ki pametujejo, da ne na tegale, ker je za navijače ampak na unega tamle, ker je uni za tekmovalce….a si lahko misliš???? Ja saj navijače menda peljejo celo na Prtovč. Kaj čejo pol delat v avtobusu za Podlonk??? Ampak saj je najbrž Prtovč in Podlonk v italijanščini isto. Kaj pa jaz vem. Z Macuhovo Ireno se zbaševa na drugi avtobus in pač počakava, da je ura cajt in se vrata zaprejo in bus odpelje. Po moje so tri dni prej letal po cesti z metrom in risali in študirali, če jim bo sploh zneslo avtobus gor stiščat. Vam povem, je šlo na knap, da se niti s pešcem ne bi srečali. A veste, kako šele bus na Podlonku na velikosti malo večje jedilne mize obrača???? Pa ne to kak minibus…neeee. Čisto pravi bus za 49+1 folka. A veste, da ma taka žvau 13,8 m dolžine, al nekej takega. To je za 3 moje avte.
No, potem je ta reč pač odpeljala in so nas pustili že eno uro pred štartom na Podlonku. Malo smo se pofotkali, nekateri, ki so bili tam na zaresnem tekmovanju so se ogrevali, potem je ena skupina štartala, mi smo pa še čakali. Štarti so bili razpotegnjeni čez celo dopoldne, saj se drugače najbrž ni dalo speljat zadeve. Toliko ljudi naenkrat ne bi bilo mogoče spravit niti v Podlonk, niti na Ratitovec. Tako je pa nekako zakrožilo in zadnja skupina je iz Podlonka štartala ob 11:00 iz Železnikov pa ob 11:30.
Točno ob 11:00 se poženemo iz Podlonka (3 kategorije žensk, ena kategorija moških in komplet ženska odprta dirka). Tečem in zraven bentim, ker me pol riti in leva noga še vedno zaj…ma dobro. Bom laufala, dokler bo šlo, saj bo itak kmalu klanec in pol mi ne bo noben več zameril, če ne bom laufala. Menda celo Srečo ne. Tako po dobrih 600 m neham laufat, ker se začne klanec. Vmes so sicer še krajši vložki kukr ene ravnine in tam malo navijem gas, sicer pa s strumnim korakom v maršu. Sopiham v breg, kot stara mašina, ampak se vseeno po svoji stari navadi nasmejim in pohecam s prostovoljci ob progi in na okrepčevalnicah. Pridem že mimo Lovskega doma in že laufam po cesti, kar enkrat prifrči mimo mene ena pojava…komaj sem ugotovila, da je bil Miran Cvet. Tako se mu je mudilo. Aaaampak, sem si rekla…a sem jaz boljša kot prej, ali je pa on slabši, ker me je (lani ali predlani, se ne spomnim točno) prehitel že pred lovskim domom…No pol so me pa potolažili, da imajo uni dol iz Železnikov spremenjeno progo. Samo ne vem, al na hitrejšo al na počasnejšo varianto. Saj ni važno…laufam jest naprej in že voham okrepčevalnico, kar frontalno pred sabo zagledam pojavo, ta frontalno je bilo še relativno neblizu, kar tipo reče 'Maja gre' in začne fotkat….veste kdo je bil???? Jožko!!!! Kmal bi pozabila na okrepčevalnico, tako sem ga bila vesela. Sem se mu zakadila v naročje, da je bil po moje revež v momentu čist prešvican…od mene. 'Plesala bova pa v Podbrdu', je rekel in sem morala drvet naprej…ampak energijo mi je pa dal.
Jo maham jest proti Povdnu, koder je naslednja okrepčevalnica, pa gor srečam Babi (naj mi prosim gospa ne zameri, ker res ne vem, kako ji je ime, srečujem jo pa na vseh teh tekih. Dve leti nazaj sem jo srečala na Najnaj21, ko je ravno postala babica (prejšnjo noč) in od takrat jo pač kličem Babi. Če kdo ve, kako se gospa imenuje, naj mi pa prosim pove. Jo potiškam in vprašam, če je res treba na vrh, pa nekdo pravi, da se da tud z avtom v dolino peljat (in pokaže na gorsko reševalno) ampak da so zgoraj še bolj fejst fantje. Ja pol pa moram gor, anede?! In grem naprej v smrekovo hosto po stopnicah. Ja, ja…po stopnicah. Ne kakih lepih širokih pravljičnih z rdečim žametom oblečenih, neeee prav po tečnih koreninastih stopnicah. Pooool pa….poool….se pa kar naenkrat že tako strma steza postavi čist pokonci! Glodam jest svoja kolena ampak nekako priglodam do table z napisom Še 1 km. OK…saj to pa ne more bit tko velik, anede???? Ampakkkk hodim in hodim in nikjer vrha. Je bila pa še ena okrepčevalnica. Jih naderem, da una tabla tam spodaj, ki kaže, da je samo 1 km do konca je pa čist narobe postavljena, ker sem od tam že 2 km nardila, pa še vedno ni vrha…..in se mi un stric tam nasmeje in reče, saj uno za 500 m smo pa mal viši premaknil, da ne bo tko grozno zgledal. In smo se vsi smejali. Potem še bleknem, da lani so pa na tejle okrepčevalnici imeli pivo, kaka oskrba je pa to letos, da ga ni???? 'Ja a ga boš?' me vpraša un stric. Ma ne ne bom. Za kaj pa sprašujem??? In mi natoči iz svoje piksne pol plastičnega kozarčka piva. A veste, kako je sedu?! Mi je dal kar mal pospeška…..in sem nadaljevala na vrh, če ga je tud nekdo prestavil za ene 2 km dlje in ene 500 m višje gor. Se pretaknem skozi živinsko ograjo, pa še ni bil cilj, ampak so se že trije drli name in eden je poskakoval in dva sta lajala…..(Mojca, Tomaž in Nataša in dva črnobela)…sem na hitro pomahala in šla dalje. Potem je vpila zgoraj že Slavka in na drugi strani je stala Tina…kar je pomenilo, da bo zdaj zdaj konec…in je bil….končno sem prišla pod obok, kjer je bilo konec tegale trpljenja. A sem kdaj povedala, da ne samo, da ne maram laufat, da niti v hribe ne maram nekaj zelo hodit??? No? A sem kdaj povedala???? Čist me bodo skvarli tlele.
Potem pa pivo, čakat Damjana, slikat, v dolino….z avtobusom s Prtovča. Če kdo ni bil zraven. Zadeva je po tamalem adrenalinska, če že ne na momente nevarna.
Tako. Nastal je zapis, ki je skorajda daljši od samega 'teka' Slike? Slika je med tekom nastala točno ena, za kar sem se Sreču opravičila, ampak res ni šlo drugače. Vse ostale so nastale prej ali pozneje.

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA