- 08 Jul 2018, 21:00
#360269
OK. Gremo takole. Po tem, ko sem se na GM4O v cilj privlekla skoraj umrta, sem si privoščila počitnice (ampak res nič počet), za danes pa sem se (iz božje previdnosti, ker sem bila v četrtek na krvodajalski) prijavila na Sljemenski krug. To je pač en krog od treh na Sljemenskem maratonu. Vsa zadovoljna, da bom končno lahko spet po polžje oddelala kako tekmo in me ne bo nihče priganjal, sem se postavila na štart ob 11:00, kar je pol ure za tistimi, ki so nameravali oddelati dva ali tri kroge. Nič ne bom laufala, ker sem ob knjigi Triglavske poti, ki jo je napisal znani ultrabluzer Samo Rugelj, prebrala, da se počasi (beri s hojo) prav tako daleč pride, pa še niti veliko več časa se za to ne porabi. Aaaaaaampak…bemti Srečkota! Tale Srečko me je čist pofrderbov. Res, vam povem. Čim smo štartali z vrha Sljemena, sem pozabila na vse dobre namene in na Samota in si govorila: »Navzdol dolge korake, malo spusti, pazi kako dihaš, ne prehitro dihat, dihaj globoko…« In sem laufala ko blesava z vsemi ostalimi, ki se jim je mudilo v dolino pod Horvatove stube, ki se nahajajo na dobri polovici kroga. Drvim tako jaz dol, pa si rečem: »Ma dobro, bom pač mal laufala, zdej, ko sem že zaj….Saj dolgo itak ne bo šlo. Sem zmatrana in laufat itak ne maram.« In je ta ne bo dolgo pač trajal 4,5 km. Pol sem res stopila z gasa in malo hodila, ker sem se ja morala razgledat naokoli, ker tega že dolgo nisem imela časa počet. In sem opazovala. Madonca, da se iz vesolja vidi, kdo je cestni tekač. Vodice tolk, da se še čebela ne bi utopila, če bi na glavo not padla, pa je bil cel projekt, kako čez, da se patike ne zasvinjajo. Pa pišuka no, sej nisi v salonarjih. Dej mal nogo postavi not v tisto blato. Itak ga ni velik. Med njihovim projektiranjem prestopim v tekaški korak in hop-hop, mimo njih v dveh skokih. In to vse ljudje, ki imajo bistveno hitrejši tempo teka, kot ga premorem sama. In potem prideš do prvega klančka navzdol…no malo strmejšega, ne pa zdej unga na glavo….pa spet drobecljajo dolčez….Maja pa mimo njih z dolgimi koraki in vse lepo pusti za sabo. 
Potem se zabije, ko pot zavije z gozdne poti (sicer v malo slabšem makadamu) na peš stezico. Ja pi… po trepalnicah so nekateri hoteli lest, da ne bi šulnčkov umazal in da jim ne bi spodrsnilo. Kaj čem pa zdej? Tako bom za dobrega ¾ kilometra rabila tri dni…..to ne bo šlo tako. Zvisnem jaz kar mimo prvih malo po zgornji in malo po spodnji strani potke (saj drži, da je mičkenu drselo), potem sem se odločila, da jo mahnem malo bolj naokoli in na drugo stran potoka in nazaj in potem sem jo tretjič mahnila kar malo počez med smrekami. Cestaki!!! (Se globoko opravičujem vsem prizadetim, ampak tisti moment je tako pač bilo). Itak me bojo prehiteli potem, ko ne bom mogla več laufat na zadnji četrtini poti. Ja jih je blo ene 20 al 25, ki sem jih bogato pustila za sabo. Nekateri so me potem še ujeli, drugi pač ne. Pod Horvatove stube tako pridem direktno iz drnca in s skokom preko potoka. Potem pa lepo počasi gor. 500 kosov…..a si vi to predstavljate??? Ma bogi uni, ki grejo 3 kroge….gladek že ni noben!!! Vrh stopnic okrepčevalnica in od tam na popravljeno traso. Pred 2 leti je bilo treba od tu kar daleč po cesti. Blesavo, vam rečem. Letos so speljali pot v desno poprek, ampak so razdaljo not dobili tako, da so jo postavili čist pokonci. Ja glih lojtro bi človek rabil, za tja gor. No lojtre ni bilo s sabo, sem kar tako, po domače…mlinčkaj, mlinčkaj, mlinčkaj. Bemu, a ni Srečo kje na dopustu al kej podobnega?? A me ne more že enkrat pr gmah pustit??? 
Mlinčkam jest takole lepo po klancu gor in mi niti ne gre tako slabo. Na naslednji okrepčevalnici imajo nek izotonik, ki mi prav lepo osveži nogice, pot pa od tu naprej pa ne bo več tako strma. Vsaj zdelo se mi je, da sem že vse klance ponucala….no eno malenkost sem se sicer zmotila, ampak nič hudega. Zmotilo me je nekaj drugega. Pot je bila lepo speljana po gozdičku. Lepa, mehka in prav prijetna za kak sprehod. Bom jest lepo počasi hodila in se še malo razgledala. Ampak glej ga hudiča. Kakor hitro se je gradient spremenil v negativnega, prec mi je noga nekako na gas pohodila in že sem spet tekla. Ja pismu no! Kaj pa uno o špancirju, ker imam itak čas??? Vse skup je šlo v maloro. Pri zadnji okrepčevalnici popijem še glaž piva in jo pičim do cilja. Res sem se trudila, da bi počas, pa ni glih ratalo po mojih načrtih. Srečo je skoz nekje v malih al ne vem katerih možganih kljuval…ampak OK. V cilj sem pa le prišla. Sicer hitreje, kot sem imela namen, ampak kaj pa si lahko pomagam?? Če potegnem malo analize…s povprečno hitrostjo, ki sem jo imela pred dvema letoma bi bila v cilju 7 minut kasneje. Uvrščena sem bila na skupno 348 mesto od 416, v kategoriji Ž45 pa na 17 mesto od 26, kar je srednja tretjina, ljudje moji. To mi je ratalo samo enkrat, ko sem spackala na SLO100 prvo mesto…evo, pa je spet Srečo zraven. In potem je eden od udeležencev iz Slovenije rekel, kako je enkrat en tip iz Postojne preko hribov ponoči in po snegu s psi prišel peš na Bled, kjer se je takrat odvijal Ruthin tek….na, pa je bil spet Srečo zraven. Me je groza, da se bo Damjanu zadeva sumljiva zazdela. 
Potem se zabije, ko pot zavije z gozdne poti (sicer v malo slabšem makadamu) na peš stezico. Ja pi… po trepalnicah so nekateri hoteli lest, da ne bi šulnčkov umazal in da jim ne bi spodrsnilo. Kaj čem pa zdej? Tako bom za dobrega ¾ kilometra rabila tri dni…..to ne bo šlo tako. Zvisnem jaz kar mimo prvih malo po zgornji in malo po spodnji strani potke (saj drži, da je mičkenu drselo), potem sem se odločila, da jo mahnem malo bolj naokoli in na drugo stran potoka in nazaj in potem sem jo tretjič mahnila kar malo počez med smrekami. Cestaki!!! (Se globoko opravičujem vsem prizadetim, ampak tisti moment je tako pač bilo). Itak me bojo prehiteli potem, ko ne bom mogla več laufat na zadnji četrtini poti. Ja jih je blo ene 20 al 25, ki sem jih bogato pustila za sabo. Nekateri so me potem še ujeli, drugi pač ne. Pod Horvatove stube tako pridem direktno iz drnca in s skokom preko potoka. Potem pa lepo počasi gor. 500 kosov…..a si vi to predstavljate??? Ma bogi uni, ki grejo 3 kroge….gladek že ni noben!!! Vrh stopnic okrepčevalnica in od tam na popravljeno traso. Pred 2 leti je bilo treba od tu kar daleč po cesti. Blesavo, vam rečem. Letos so speljali pot v desno poprek, ampak so razdaljo not dobili tako, da so jo postavili čist pokonci. Ja glih lojtro bi človek rabil, za tja gor. No lojtre ni bilo s sabo, sem kar tako, po domače…mlinčkaj, mlinčkaj, mlinčkaj. Bemu, a ni Srečo kje na dopustu al kej podobnega?? A me ne more že enkrat pr gmah pustit??? Mlinčkam jest takole lepo po klancu gor in mi niti ne gre tako slabo. Na naslednji okrepčevalnici imajo nek izotonik, ki mi prav lepo osveži nogice, pot pa od tu naprej pa ne bo več tako strma. Vsaj zdelo se mi je, da sem že vse klance ponucala….no eno malenkost sem se sicer zmotila, ampak nič hudega. Zmotilo me je nekaj drugega. Pot je bila lepo speljana po gozdičku. Lepa, mehka in prav prijetna za kak sprehod. Bom jest lepo počasi hodila in se še malo razgledala. Ampak glej ga hudiča. Kakor hitro se je gradient spremenil v negativnega, prec mi je noga nekako na gas pohodila in že sem spet tekla. Ja pismu no! Kaj pa uno o špancirju, ker imam itak čas??? Vse skup je šlo v maloro. Pri zadnji okrepčevalnici popijem še glaž piva in jo pičim do cilja. Res sem se trudila, da bi počas, pa ni glih ratalo po mojih načrtih. Srečo je skoz nekje v malih al ne vem katerih možganih kljuval…ampak OK. V cilj sem pa le prišla. Sicer hitreje, kot sem imela namen, ampak kaj pa si lahko pomagam?? Če potegnem malo analize…s povprečno hitrostjo, ki sem jo imela pred dvema letoma bi bila v cilju 7 minut kasneje. Uvrščena sem bila na skupno 348 mesto od 416, v kategoriji Ž45 pa na 17 mesto od 26, kar je srednja tretjina, ljudje moji. To mi je ratalo samo enkrat, ko sem spackala na SLO100 prvo mesto…evo, pa je spet Srečo zraven. In potem je eden od udeležencev iz Slovenije rekel, kako je enkrat en tip iz Postojne preko hribov ponoči in po snegu s psi prišel peš na Bled, kjer se je takrat odvijal Ruthin tek….na, pa je bil spet Srečo zraven. Me je groza, da se bo Damjanu zadeva sumljiva zazdela. 
