Tekaški forum

Sem bla...kot kričačica... ma, ne na vseh koncih a, sem vseglih nardila kar neki kilometrine
Čestitke vsem!
POROČILO: http://tindi-zztopka.blogspot.com/?zx=70045e09bd1b1756

Luškano poročilo, bravo familija
Imam zelo topel spomin na tvoje istrsko bodrenje pred leti, ki me je vlilo moči na moji prvi 42-ki. Pa še na tvojem filmčku in fotkah sem se znašla, tako da je bil moj prvi maraton več kot popoln Hvala, ker nas razvajaš
Čestitam vsem letošnjim tekačem na IM, baje jim zaradi vetra ni bilo lahko.

Blema nema... za nekaj moram bit koristna...
Hvala tudi tebi.
P.S.
Aja, kej,....od 5000-ih jih je 5000 zgolj na FB?

Na svoj drugi IM sem se tokrat odpravila kot sopotnik v avtu - ob bratu, ki je ravno tako kot jaz tekel 21 km, ter ob sotrpinu iz tekaške skupine, ki je šel na 42 km. Jutro je obljubljalo, da bodo temperature prijetne za tek in da bo dilema, kaj obleči, pristona kot vedno. Bali smo se vročine, a je bil strah na srečo odveč.
Ob osmih smo prispeli in kolega je odhitel na avtobus proti Portorožu, jaz in brat pa sva kot prava turista odpešačila na kavo in sok do centra, prevzela številki in nato odšla še na ogled obale., da bi pregnala čas, ki je še ostal do štarta Malo se nama je že vleklo, zato sva se preoblekla in odšla na ogrevanje. V daljavi so že tekli prvi korenjaki na 42 km- malo sva še navijala, nato pa v bokse. Tam sva srečala nekaj znance, s katerimi smo si izmenjali spodbudne besede in objeme. V glavi sem si ponavljala - ne bezlaj, čaka te klanec! Istrski ni kar tako, le pridi v cilj! No, pa smo šli.
Tek je bil prijeten, lep, atmosfera odlična - prvič sem dejansko uživala in opazovala dogajanje okoli sebe . Okrepčevalnice lepo založene, dobri navijači in vonjave cvetočih dreves ... Res posebno. Malo me je matralo čisto na koncu, a ob takem navijanju človek težko odneha - uspelo mi je! Odtekla sem svoj najboljši čas do sedaj, sem bila kar ponosna nase.
Ko smo bili vsi trije na kupu, smo počasi odšli na bobiče in si ogledali podelitev, nato pa seveda še na obvezno pivo in kavo. Z avtobusnim prevozom smo bili brez skrbi varno nazaj v Kopru in se nato odpeljali proti domu.
Čestitke organizatorjem za dobro organizacijo. Še pridemo.

Čestitke, Urška...
Vsak, ki pride skozi cilj, je lahko ponosen nase....zato, ker je zmagovalec!

Absolutno in vedno - sčasoma dojameš, da je to namen - priti v cilj. Če je pa čas dober, pa še toliko bolje.