Forum za opise in izkušnje iz tekaških prireditvah. Povejte, kako je bilo. Lahko ali težko, da gremo prihodnjič še mi zraven :)

Moderatorji: ero, AVI

 petra
#126
V nedeljo, 25.05.03 se nas je nekaj Poletovcev (Pia, Ero, Metka, Daša in jaz) ter naših prijateljev zbralo na Brdu pri Kranju, kjer je potekal dobrodelni županov tek okrog Brda (cca 8,5 km). Sama organizacija teka je bila bolj na nizki ravni, štart je bil bolj po "domače" (kjer si pač trenutno stal, kar ni nujno pomenilo za štartno črto) in organizatorji so malo zamešali rezultate :?: , a je bilo kljub temu fino. Predvsem zato, da smo se ponovno malo srečali ter kakšno rekli. Po teku sta nas Metka in Miran prijazno povabila na njihov vrt, kjer smo prijetno druženje nadaljevali. :)
Upam, da se spet kmalu kje vidimo. Če ne prej, pa seveda na Cooperju.

LP
Petra
Uporabniški avatar
 ero
#127
Ja, včeraj je bilo res fino. Če odmislim začetniške napake organizatorjev glede starta in rezultatov, ki jih je omenila že Petra, je bilo 'prou fletn, anede'? :)

Zjutraj sem sicer mislil, da bo prireditev strogo rekreativna, ker v razpisu pač piše 'enotna kategorija' in 'dobrodelni tek'. A ko smo prišli na prizorišče (hipodrom v kompleksu Brdo) in zagledali Timingov kombi, smo spoznali, da mogoče pa le bo kaj z dirko.

Start je zamujal kakih 15 minut, malo zaradi velikega števila prijav (bojda okoli 600), malo pa zaradi tega, ker je bilo pač treba speljati uvodni program (pevski zbor, govori, pleh muzka, mažoretke, ...). In ko smo bili pod startnim balonom končno nared in smo hiteli prepričevati kolonijo babic, ki se kar ni hotela umakniti na začelje startne skupine, je počilo in ... start ... a že gremo?

Babice pred nami so zavreščale in treba se je bilo dobesedno prebiti skozi in preko njih. Nekatere sem enostavno prijel za ramena in jih premaknil ali obšel. Potem pa slalom med množico do izhoda iz kompleksa in desno na makadamsko pot ob ograji, ki smo jo spoznali na petkovem treningu.

Tu nekje sem tudi izgubil eye-contact s Pio. Na startu sem jo še videl pred seboj, ko pa sem se lotil prehitevanja, sem jo žal izgubil izpred oči in sploh nisem vedel, kdaj sem jo prehitel. Sorry, Pia :oops:

Poznavanje proge je kar prav prišlo a ker proga sama ni zahtevna (težave je povzročal le na novo nasuti pesek), smo jo kar hitro mahali naprej. Po vrsti sem prehitel Andreja Šifrerja in Boruta Pahorja in se na kakem tretjem kilometru ustalil v svojem tempu. Mislim, da smo približno tako vsi začeli in potem kar se da enakomerno vlekli do cilja.

Nekje sredi teka, na 21. minuti, se je na drevesu pojavila oznaka 5000 m. Kaj pa to pomeni - 5 pretečenih kilometrov? Hm, sem pa hiter! 5 kilometrov do cilja? Hudiča, sem počasen. No, oznaka je res pomenila 5 kilometrov do cilja in na koncu smo skupaj ugotavljali, da nekaj z razdaljami ni štimalo in da je bil tek verjetno bližje 9-im kilometrom, kot pa razpisanim 8,5.

Po slabe tričetrt ure prijetnega teka v hitrem tempu je prišel tudi cilj in zadovoljen sem takoj hitel nazaj spodbujat naše. Kmalu za menoj sta prišla Petra in Grega, malo za njima pa še Pia in prijateljica Tjaša, poem pa še Metka in Daša. Punce so se res izkazale in po moji oceni so se razvrstile nekje med 6. in 10. mestom med ženskami. Pravih uvrstitev pa žal verjetno ne bomo zvedeli, ker so se organizatorji med obdelavo rezultatov malce zgubili in nekam založili vse punce, ki so v cilj pritekle med 44. in 49. minuto :cry:

Je pa zato Metka dobila nahrbtnik - bravo Metka :!:

Da ne pozabim - bilo je zelo prijetno in po teku smo z zasluženim užitkom poležavali po travi hipodroma in bosačili po njej, klepetali, kovali načrte za naprej - da best :)

Največja hvala in pohvala pa gre našima gostiteljema - Metki in Miranu, ki sta se zelo potrudila - hvala!

Hvala tudi vsem vam za še en nepozaben vikend :!:
 metkam
#133
Odkrila sem rezultate z županovega teka: www.kranj.si. Dozdeva se mi, da še vedno niso povsem točni, malo bolj realni so pa vseeno. Moj dobljeni nahrbtnik za šesto mesto res ni zaslužen, saj sem bila šele devetnajsta. LP Metka
 tjasa
#139
No pa je za mano prva dirka. Pocutila sem se kot osnovnosolka, ko sem tekla na solskih krosih. Dala sem vse od sebe, na koncu sem imela pulz skoraj 180, ampak Pije pa nisem mogla ujeti. Kaksne 3 km pred ciljem sem se hotela zadreti "Pia pocakaj", a se mi je zdelo res neumno. Ko pa me je pred ciljem hotela ena prehiteti, sem si mislila: Evo, ne bos me!! in me res ni.

Meni je bilo zelo vsec. Se malo pocakam, da otroci zrastejo, pa bom gotovo lahko sla se na kaksno dirko. Na 21 km na ljubljanski maraton gotovo.

Hvala druzba za super dan.

Aha, se to. Po tekmi sem 3 ure spala kot ubita. Tjasa

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA