področje za debato o tekaški literaturi na splošno ter za predstavitve knjig v slovenskem in tujih jezikih. pa še seciranje njih vsebine ...
#291106
Pozdravljeni!
V sredo 17. oktobra ob 19. uri bomo v knjigarni Mladinske knjige na Wolfovi predstavili novo knjigo Sama Ruglja Delaj, teci, živi.

O knjigi se bo z avtorjem pogovarjala Carmen L. Oven, svoje tekaške in življenjske izkušnje pa bodo z nami delili še Verena Vidrih Perko, Boštjan Videmšek ter Žiga X. Gombač.

Več na povezavi:
http://www.mladinska.com/skupina_mk/kol ... k?etid=923

Lepo vabljeni!

Andreja Anžin
#291251
Všeč mi je predstavitveni članek o knjigi v reviji Tekač.si (Jon Košir)...citati:
:arrow: So knjige o teku, ki opisujejo svet ljudi z železno voljo, neuničljivimi sklepi, skrivnostnimi plemeni tekačev v Bakrovih kanjonih srednje Mehike in nočnimi tekači, ki nizajo ultramaratone kot za stavo. So knjige, ki vas pustijo v pestovanju občutja, da v resnici ne bi smeli teči, ker niste dovolj predani. Ker niste pravi tekač. Knjiga Sama Ruglja ne spada mednje.
:arrow: Lahko bi bila ameriška žajfnica (...) o uspešnem poslovnežu in vzornem očetu in možu, ki si je iz ljubega dolgčasa naložil še trening za maraton. Pa ni. ...je preprosto iskrena in zelo človeška pripoved o teku. Pripoved o tem, o čemer svetovni tekaški bestsellerji ne govorijo.
***
#291252
Jo ravno berem in mi je vsec. Se zlahka vsak najde v njej, pa lahko se vzivis v znane tekaske poti. Vsec mi je tudi, da predstavi v knjigi oceta Dr. Janeza Ruglja in njegovo tekasko pot. Priporocam.
#291256
Imam, prebrala, mi je všeč, se rekreativni tekači odlično znajdemo med napisanim.

Všeč mi je tudi samokritičnost avtorja, res ne špara kritike nase. Redka odkritosrčnost.

Predvsem ap to ni samo knjiga o teku, je knjiga o življenjskih nazorih, ki se spreminjajo s tekom časa, s spreminjanjem navad....
#291302
Mene je pa močno razočarala. Ne vem, kaj sem pričakoval, ampak da nekdo nabavi nek obskuren tekaški program, namenjen bolj ameriškim gospodinjam, ga potem niti ne oddela, vmes bulazni kup neumnosti, celo takšnih, ki so naravnost nasproti vsaki razumni razlagi (glede prehrane, denimo)... Ne vem. Težko bi slabše investiral denar in čas, kot sem ga v tole čtivo. Da ne omenjam, da bi človek, ki se poklicno ukvarja z založništvom, lahko toliko popazil na jezik, da bi ne tolkle ven napačne uporabe dvojine...
Ne, tudi za tekaške začetnike je ta knjižica naravnost nevarna. Samo eno me je matralo: pa kako v vseh letih ni našel niti tekaškega foruma, tu bi se znebil vsaj elementarnih nejasnosti in predsodkov.
#291691
Berem...in zaenkrat presega moja pričakovanja.
Je točno to, kar sem zgoraj citiral iz predstavitvenega članka...:
:arrow: So knjige o teku, ki opisujejo svet ljudi z železno voljo, neuničljivimi sklepi, skrivnostnimi plemeni tekačev v Bakrovih kanjonih srednje Mehike in nočnimi tekači, ki nizajo ultramaratone kot za stavo. So knjige, ki vas pustijo v pestovanju občutja, da v resnici ne bi smeli teči, ker niste dovolj predani. Ker niste pravi tekač. Knjiga Sama Ruglja ne spada mednje.
:arrow: Lahko bi bila ameriška žajfnica (...) o uspešnem poslovnežu in vzornem očetu in možu, ki si je iz ljubega dolgčasa naložil še trening za maraton. Pa ni. ...je preprosto iskrena in zelo človeška pripoved o teku. Pripoved o tem, o čemer svetovni tekaški bestsellerji ne govorijo.

Ja, predvsem iskreno in zelo človeško!
Nam, rekreativnim tekačem, je tek le hobi, s katerim se v glavnem ukvarjamo odvisno od časa in razpoloženja in ga moramo stalno usklajevati s službo, družino in drugimi obveznostmi in mislim, da je prav, da se tudi to ve in se o tem govori. Tako je pač življenje! Tekaški forum je res "tekaški", a pogosto me moti, da rekreativci o teku pišejo, kot da ne obstaja nič drugega...saj vendar nismo profesionalci :!: Ta knjiga prvič prikazuje stanje tako kot je in res se večina rekreativcev lahko najde v njej.
Meni je všeč!

LP, vencelj
#298588
Meni je bila knjig všeč ravno zato, ker je napisana iz perspektive rekreativca, ki nima visokih ciljev in se teku ne misli povsem podrediti.

Če hodiš v službo, do katere se po možnosti še kako uro voziš, imaš družino in poskušaš teči 4 krat na teden, že začneš opuščati neke druge stvari, da bi lahko to uresničil. Izbira ni nujno med tekom in kavčem, kot včasih kdo zapiše na tem forumu, ampak začneš prelagati obiske, se ne udeležuješ kulturnih prireditev, kakšne druge športne aktivnosti... :? Razen če imaš veliko volje in tečeš zelo zgodaj ali zelo pozno.

V marsičem se strinjam z opažanji Sama Ruglja.
#298589
Včasih se tudi sam čudim, koliko časa imajo nekateri za tek in kakšne kilometrine delajo vsak dan.
V naši družini se je praktično nemogoče ukvarjati s tekom med sedmo uro zjutraj in 21 uro zvečer.
Zato sem pa našel veselje v samem teku in ne kilometrini, tečem, ko lahko in koliko mi dopušča čas, največkrat sam (ali s psom), brez planov itd. Sem sreče tudi če mi uspe pretečt samo kilometer.

Lep pozdrav!

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA