področje za debato o tekaški literaturi na splošno ter za predstavitve knjig v slovenskem in tujih jezikih. pa še seciranje njih vsebine ...
Uporabniški avatar
 Classix
#196746
Pri založbi Sanje je v avgustu letos v nakladi 1500 izvodov izšla knjiga Ultra maratonec (v originalu Ultramaraton man) Dean-a Karnezesa z podnaslovom Izpovedi neustavljivega tekača. Za slovenski prevod je poskrbel Jure Capuder.
Iz zadnje platnice prenašam nekaj podatkov...gre za izpovedi tekača, kateri je:
-leta 2008 zmagal na Izzivu štirih puščav
-v letih 2005 in 2008 je bil na svetovnih prvenstvih član ameriške ultratekaške reprezentance
-350 milj aka 560 K je premagal v 80 urah in 44 minutah
-leta 2004 je zmagal na ultramaratonu Badwater
...etc...itd...

Ocena iz The New York Times-a: Teči z Karnazesom je, kot bi postavil slikarsko stojalo ob Moneta ali Picassa.

Knjiga je od včeraj naprej na razpolago tudi v knjižnicah.

LP
Matjaž
Uporabniški avatar
 AVI
#196757
Za knjigo Ultramaraton man sem slišal že pred Trans Slovenijo ter, da se pripravlja prevod in da bo knjiga nekako doživela rojstvo prav na zaključku Trans Slovenije.
Sam sem jo imel namen kupiti, vendar se je potem zgodila zadnja etapa Trans Slovenije, katere sem se udeležil in kjer sem kot nagrado dobil tudi knjigo Ultramaratonec. To je bila samo še pika na i, na lasten dosežek in odlično prireditev...

Knjigo sem začel brati šele predkratkim, saj me malo "baše" čas. Že uvodne strani so zelo zanimive, tako da mislim, da bom knjigo hitor "predelal"....

Kot je že Classix napisal, gre res za enega nustavljivega tekača....ki verjetno utrujenosti in bolečine ne pozna... :wink: :wink:

Ko preberem pa morda še kakšno besedo... :D :D
Uporabniški avatar
 Darja
#196762
Knjiga je navdušujoča, jaz sem jo takorekoč "eksala" in vse, ki so me bili pripravljeni poslušati nadlegovala s povzetki iz knjige. Št. 1 je vsekakor Deanov odgovor na vprašanje zakaj teče (uuuultra)ultramaratone: "Zato, ker lahko". Toplo priporočam!!!
Uporabniški avatar
 RoKo
#196764
.... bil tudi edini član!!!!!!!!!!! štafete, tekel celotno preizkušnjo........... čakam, da jo dobil v roke.

Današnji uvodnik Rekreacije PN, V.J. priporoča.
 milos
#201714
knjigo sem prebral. res zanimivo branje.

Vem da bom deležen vsega obsojanja, ampak mi leži na duši. Klasičen ameriški knjižni izdelek. Je že čisto na koncu moči, ker že na štartu začne na vso moč, je v komi, pa potegne iz leve pete še moći za nadaljni 2 milji še hujšega šprinta, ko misli da zdej je pa res konec (beri:da bo drugi), ko potegne iz desne pete še več zadnjih moči za nadaljne 3 milje še bolj hujšega šprinta. In tako ene parkrat. Ja uganili ste, kot po nesreči je zmagal z veliko prednostjo.

Bere se kot želatinasta zgodba o amerški vsemogočnosti v kakšnem ameriškem bestselerju.

Osebno sem pogruntal, da samo pri nas kakšen tepček teče tako res zase. V ameriki pa prav nihče ne naredi niti koraka, če ne pade potem kakšna kinta. Vem, živeti je treba. Vem tudi, da je knjigo pač moral napisati drugače je pač ne bi brali. Želim si, da bi ga videl kdaj v bodočnosti teči zvečer (je letnik 1962) res samo zaradi sebe in sončnega zahoda, si nabral energijo in potem padel v posteljo in mirno zaspal.

Ja, ujel sem se v lastno zanko, ni je žlahtnejše energije kot je denar.

lahko noč
Uporabniški avatar
 Darja
#201727
Nobenega obsojanja, ker imaš po svoje čisto prav, redke so knjige, ki jih ni potrebno "presejati". Moram pa odkritosrčno priznati, da sem ob svojih težavah na tekih (žulji, bolečine.....) že dostikrat pomislila - eh, nič to ni. In vedno deluje :D
Uporabniški avatar
 štefan64
#201733
milos napisal/-a:knjigo sem prebral. res zanimivo branje.

Vem da bom deležen vsega obsojanja, ampak mi leži na duši. Klasičen ameriški knjižni izdelek. Je že čisto na koncu moči, ker že na štartu začne na vso moč, je v komi, pa potegne iz leve pete še moći za nadaljni 2 milji še hujšega šprinta, ko misli da zdej je pa res konec (beri:da bo drugi), ko potegne iz desne pete še več zadnjih moči za nadaljne 3 milje še bolj hujšega šprinta. In tako ene parkrat. Ja uganili ste, kot po nesreči je zmagal z veliko prednostjo.

Bere se kot želatinasta zgodba o amerški vsemogočnosti v kakšnem ameriškem bestselerju.

Osebno sem pogruntal, da samo pri nas kakšen tepček teče tako res zase. V ameriki pa prav nihče ne naredi niti koraka, če ne pade potem kakšna kinta. Vem, živeti je treba. Vem tudi, da je knjigo pač moral napisati drugače je pač ne bi brali. Želim si, da bi ga videl kdaj v bodočnosti teči zvečer (je letnik 1962) res samo zaradi sebe in sončnega zahoda, si nabral energijo in potem padel v posteljo in mirno zaspal.

Ja, ujel sem se v lastno zanko, ni je žlahtnejše energije kot je denar.

lahko noč


:cast: :cast: :cast:

lp, Štefan
Uporabniški avatar
 Rollback
#201748
milos napisal/-a:knjigo sem prebral. res zanimivo branje.

Vem da bom deležen vsega obsojanja, ampak mi leži na duši. Klasičen ameriški knjižni izdelek. Je že čisto na koncu moči, ker že na štartu začne na vso moč, je v komi, pa potegne iz leve pete še moći za nadaljni 2 milji še hujšega šprinta, ko misli da zdej je pa res konec (beri:da bo drugi), ko potegne iz desne pete še več zadnjih moči za nadaljne 3 milje še bolj hujšega šprinta. In tako ene parkrat. Ja uganili ste, kot po nesreči je zmagal z veliko prednostjo.

Bere se kot želatinasta zgodba o amerški vsemogočnosti v kakšnem ameriškem bestselerju.


Hja, nekaj podobnega se je porajalo tudi meni, ko sem prebiral Karnazesa. Poba je pač dovolj inteligenten, da je (s pomočjo profijev) spisal knjigo, ki se bere. Roko na srce ali pa na žalost: danes se senzacionalističen tisk, solzave štorije in podobne pisarije berejo bolj kot objektivnejše in bolj resno pisanje.

Tud men gre na jetra ameriška superego napumpanost, čeprav se da najti v vsem skupaj tudi kakšno dobro stvar. Če drugega ne, bi se lahko učili podjetnosti na takih primerih - podjetnosti, ki nam je v naših koncih kronično primankuje. Vsaka stvar se očitno da uporabit, prodat in spravt med ljudi - tud ultramaraton (sem zelo težko tole napisal, ampak ne slepim se, da družba ne deluje na principu ponudbe in povpraševanja)...

Zato Karnu čestitke, ne samo za dosežke (čeprav ga en naš Mravlje s svojimi gladko prekaša) ampak tudi za pristop. Kakršenkoli namen je že mel, ga je bržkone dosegel..

Še eno o teku za sebe, ko si ravno omenil: tudi jaz sem "lemental" o skomercializiranosti sodobnega teka, tako z vidika opreme, razvajenosti tekačev ali modnosti. Pa sem počasi odnehal in šel raje teč. Brez ure, brez ipoda, brez dragih copat in dizajnerskih majic...Menda se z zgledom naredi še največ... :D

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA