teorija in praksa športne (ne le tekaške) in zdrave prehrane - vaše izkušnje, potrebe, vprašanja in nasveti, ...
Uporabniški avatar
 StaraKost
#338296
Bravo. Odličen članek. Sedaj mi je bolj jasno, zakaj imam kljub temu, da dnevno pojem veliko OH, že desetletja skoraj enako težo = višina v cm - 108 do 110. Res pa je, da sem od vedno aktiven.
Uporabniški avatar
 čara
#338310
Vedno manj verjamem v genetiko..In vedno bolj v navade človeka. Če migaš, delaš in ješ normalno in ne zlivaš alkohola po grlu, potem ne boš kipjen buhtl amapk presta.

Je pa zanimiv članek. Tudi jaz pojem precej OH, sicer malo gledam na GI, kilaža pa približno 12 let enaka.
#338312
Čara, zelo zanimivo se mi zdi, da so ponavadi takega mnenja tisti, ki nimajo problemov s telesno težo (i.e. presnovo OH). In potem se hvalijo naokrog, kako lahko kokakolo pijejo, se nič ne gibajo, se posmehujejo nam športnikom in potem govorijo o zmernosti.

In potem to poslušajo tisti, ki si niso dobro izbrali staršev in se sprašujejo, zakaj so ravno oni najebali, mislijo, da se ne da nič narediti, se malce zredijo na že previsoko telesno težo, potem postane še malce težje se gibat, se še malce zredijo, iščejo uteho v hrani... Ne vem, če je "več se hibaj manj jej" dober nasvet. Glede na to, da to vsi tupijo že zadnjih 40 let, in glede na hud porast debelosti v prav tem obdobju, bi rekel, da je to neumen nasvet (def. neumnosti - vedno delati isto in pričakovati drug rezultat).

Tako da sem vesel, da je tvoja kilaža vedno enaka, da se dobro počutiš, da uživaš v športu. Odlično. Samo ne posploševat iz sebe na druge, ponavadi ni dobro... Pa brez zamere ;-)
Uporabniški avatar
 majcka
#338319
Tole berem, pa ne vem, kaj bi si mislila. Najprej naj povem, da se na biologijo spoznam ravno toliko, da mi ne morejo reč, da sem ravno opica. Tudi na presnovo se ravno ne spoznem tako zelo veliko, da bi lahko komu solila pamet. Lahko pa napišem svoje izkušnje, ki so kakršne pač so in niti ne vem točno, zakaj je šlo točno tako.

Torej...tudi sama sem bila pred leti med tistimi, ki so lahko vse pojedli, pa se jim ni nikjer poznalo. Dobesedno. Potem je prišel čas, ko sem si omislila družino - jasno z otroci, pa verjetno so imela ne več najrosnejša leta kaj zraven. V glevnem...po drugem porodu sem imela skoraj 100 kg (96 natančno). Potem kar precej časa to ni hotelo nikamor dol. Do pred treh let, ko me je skoraj potamanila bolezen in sem med ležanjem v bolnici in krepkim dozam antibiotika zgubila apetit, ki mi je težo zbil na 82 kg. Potem pa spet dolgo nikamor. Do lani, ko mi je Maraton Franja (in to povem vsakemu in vsakokrat) spremenil pogled na svet. Začela sem kolesariti in hoditi, še s traili se spogledujem in na kakšnem gorskem polmarstonu so me že tudi videli. Res da praviloma na zadnjem mestu v kategoriji, ampak se ne dam. In kilaža??? Od lani je šla dol SAMO 3 kg. Konfekcijska številka pa s 46 na 42. Pojem pa še ravno toliko, kot zadnje 3 leta. Z gotovostjo - NE lažem!

Od česa ali od kaj je prišlo do take razlike, pa lahko ugotavlja kdo, ki je bolj vešč na tem področju. Aja, pa da ne pozabim. Strašno sladko življenje imam. Dobesedno. Ko sladkam recimo kavo, vsi okrog mene popadajo dol kot muhe. :lol:

Ali se je sposobnost presnove OH tačas kaj spremenila??? Morda. Morda pa tudi ne.
#338321
Sposobnost presnove (oz. inzulinska rezistenca) naj bi se z leti kvečejmu slabšala, ne pa boljšala. Diabetes tipa II je bil z razlogom negok poimenovan "adult onset diabetes", ker so ga "dobivali" predvsem v starejših obdobjih, nad 50 let. Sedaj ima npr. 10% ameriških otrok diabetes tipa II, i.e. zaradi tega se ne imenuje več "adult onset diabetes". Zaradi veliko OH (predvsem sladkorja) v njihovi prehrani, trebušna slinavka prej odpove (čedalje več inzulina mora proizvajati za isti efekt, dokler pač ne gre več). Sledi diabetes II.
Seveda ima prehrana velik vpliv na sproščanje inzulina, nekaj tudi fizična aktivnost in spanje. Npr. samo 1 noč zelo majhne količine spanca, in naslednji dan je telo metabolno gledano ravno toliko inzulin rezistentno kot telo pred-diabetika! Pač veliko faktorejv vpliva, največ pa vsekakor količina OH v prehrani.
Razlog za tvojo hitro izgubo telesne teže je pa lahko odvisen od različnih dejavnikov. Omenila si bolezen, antibiotiki so ti sigurno fentali črevesno floro, ki ima tudi velik vpliv na telesno težo, etc.
Fajn pa, da si sedaj bolje :-)
 bod
#338322
LC-triathlete napisal/-a:Ne vem, če je "več se hibaj manj jej" dober nasvet. Glede na to, da to vsi tupijo že zadnjih 40 let, in glede na hud porast debelosti v prav tem obdobju, bi rekel, da je to neumen nasvet (def. neumnosti - vedno delati isto in pričakovati drug rezultat).
"Več se gibaj in manj jej" je absolutno pravilen in hkrati nadvse neuporaben nasvet. Isto kot nasvet za igranje klavirja - "samo pritisni pravo tipko ob pravem času" ...

Bi pa bil nekoliko previden, preden bi AMY1 razglasil za vodilni faktor debelosti. Alfa amilaza razbija polisaharide v monosaharide. Ljudje, ki je imajo manj, bi "ceteris paribus" bili kvečjemu bolj suhi, ker se polisaharidi ne bi razgradili in bi se bodisi izločili z iztrebki ali pa bi jih "pojedla" črevesna favna.

Ker pri biologiji, še posebej pa pri metabolizmu, ni nič "ceteris paribus", je zadaj verjetno bolj kompliciran mehanizem. Recimo tale špekulacija: tisti z manj amilaze morajo dlje jesti ogljikove hidrate, preden dobijo enak občutek sladkosti na jezik. Dologoročno uživanje več kalorij in/ali večji delež OH jih pripelje do večje insulinske rezistence in do večjega tveganja za prekomerno težo.
#338323
Bod, nobeden ne razglaša AMY1 za vodilni faktor debelosti, je samo indikator prilagojenosti na presnovo OH. Debelost je seveda večfaktorski problem, lahko samo ugibamo kateri faktorji so najpomembnejši (vrsta hrane ali količina hrane ali fizična aktivnost ali pomanjkanje spanja ali nepravilna črevesna flora ali aditivi ali ...).

Glede logičnosti količine AMY1 in debelosti pa razmišljaš isto, kot so razmišljali raziskovalci preden so analizirali rezultate (http://jn.nutrition.org/content/142/5/853.full.pdf+html). Preberi članek, pa boš videl napako v svojem razmišljanju. Metabolizem je pa zelo kompleksna reč, se še daleč ne ve povezave med količino AMY1 ter debelostjo, je samo en indikator. Pa zavedaj se, da se AMY1 nanaša na amilazo v ustih, kjer se opravi zelo majhen del razgradnje, najverjetneje ni omembe vreden v primerjavi z kasnejšo razgradnjo v želodcu. V ustih ima zgleda le to funkcijo, da v teh parih sekundah razgradi nekaj škroba v enostavnejše saharide, za katere imamo receptorje že v ustih in preko katerih telo že prej zazna, da prihaja hrana. Zato se npr. pri ljudeh ki v večji meri razgradijo škrob že v ustih, inzulin začne sproščati v kri še preden glukoza iz hrane sploh pride v kri in tako naredi prostor. Da pozneje ni previsokega sunka, ki je škodljiv. Če mene vprašaš, genialna adaptacija! Evolucija rulz ;-)
Uporabniški avatar
 Medicius
#338357
@čara, navade lahko človek spreminja, genetike pa ne in ta posameznika spremlja od spočetja do smrti. In ja, karkoli delamo, vse se vrti okrog tega zapisa! :)

@LC-triathlete, hvala za članek. :wink:

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA