Forum je namenjen objavi razpisov na tekaške prireditve, ki so pred nami.

Moderatorji: ero, AVI, ziga, dragons

 TONEK
#371352
Konec maja se na gorenjskem obeta prva ponovitev tekme. Udeleženci smo si prvo tekmo zapomnili po zelo zahtevnih vremenskih razmerah, saj je bilo lani huje le še v Kranjski gori. Štartnina je sicer v zgornjem limitu, starostne kategorije so tudi znosne, obljubljajo tudi dobro označeno progo, me pa žalosti, da od sicer prijaznih Zajčkov na brutalen način izveš, da če tik pred tekmo zboliš, ves vložek izgubiš.
Ker dober glas seže v deveto vas, slab pa še dlje upam, da je tudi vaša pogruntavščina (če bo v določeni kategoriji premalo udeležencev ni podelitve) brezpredmetna.
https://prijavim.se/uploads/razpisi/494 ... 7830619498
 TONEK
#372082
Prijavljenih skoraj dvesto tekačav, vreme obeta drugo skrajnost kot lani, najbolj me je strah posranega in drsečega Tolstega vrha. Pa da ne bo kdo pozabil lončka, ker Gorenjci so šparoven narod.
 TONEK
#372086
...in res je bilo vreme čudovito. Vročine, ki sem se jo tako bal, ni bilo, mastne, drseče podlage sem pri spustih obvladoval z zmanjšanjem tempa. Na srečo pa takih predelov ni bilo veliko. Proga označena v nulo, okrepčevalnici super, ustavilo se mi je pri osmem čevapčiču in tretji coca coli :D Razpoloženje pred kočo Na gozdu fantastično, popestreno je bilo s prikazom reševanja in oživljanja z AE defibrilatorjem. Na odru sem dobil obesek, na katerem je izpisana številka '2', torej 2. kriškogorski trail :cry: , ki je bil uspešen tako za organizatorja, kot zame.
Na vrsti je Ratitovec
https://www.timingljubljana.si/rezultat ... 5293&tip=B
Uporabniški avatar
 majcka
#372089
KRIŠKA GORA TRAIL 27.05.2023
Citat iz lanskega zapisa: »Dejan je rekel, da naslednjič da za mašo, da bojo še razgledi taki, kot morajo bit.«
In tako je tudi bilo. Zgleda, de je celo leto nosil u pušco. Al pa k ofru. Uglavnem, naroču vreme, kot se zagre.
Naša se je enkrat od začetka maja odločila, da je fejst pogumna. Al pa mrbit sam fejst nora. Vsaj mal mejn fejst, pa velik bl nora. No, tle me pa že kdo najde, anede?!
Skratka, naša je šla na trail na Kriško goro. In je hotla kar na Muflona. Se je tud prjavla kar na Muflona (z veliko, ker je tako ime proge in ker si z veliko tudi zasluži). No, pa jo je nekje sred prejšnjega tedna srečala ena tamala žlička pameti in se je punca odločila, da bi pa mrbit vseeno se rajš menila z Gamsom, kot pa z Muflonom in je zvekslala zadevo z uradnih 18 na uradnih 11,5 km. E zaj...celih 13 jih je! Kilometrov. Pa zraven še skor 1100 višinskih metrov.
Ob 9:00 nas odnese u klance Tolstega vrha in Kriška gore. Do pol poti do prve okrepčevalnice mi za ritjo mencata metla in smetišna. Dejan, Eva...vama moram povedat, da morata naslednjič mal manj pridne sesalce poslat na progo. Tedva sta bla Rumbe. Vam rečem...motorizirana. Matr vola, še prdnt človk ne more u miru, tko za ritjo sta šla. Ampak dlje kot do prve okrepčevalnice že ne bosta šla za mano. Jest grem na takratko, onadva morata pa tam v dolino. Če ne prej, se ju znebim tam. No k sreči sta že eno malenkost prej zaostala za mano, ker je ena pohodnica prosila, naj ne pobirata prehitro zastavic, ker jih tudi ona potrebuje (vsaj zdi se mi, da sem ujela to debato). Jaz pa v družbi Helene in Matjaža do prve okrepe, koder sta Nataša in Katja. Sem jedla sendvič iz dveh napolitank s pršutom med njima in sem pila dizel (sej še vemo, da je to Coca-cola in pivo, anede?). Od okrepčevalnice na planini mala Poljana pa navkreber....in navkreber.... in še kar navkreber. Na ene 2/3 poti proti Tolstemu vrhu pa prvi z Muflona mimo mene...in potem še nekaj njih. Na vrh Tolstega vrha mal sedem dol, da dobim vsaj občutek, da mi še ni treba čist prec umret, potem me pa ujame Damjan, ki je danes na progi čist v civilu in me jasno požene dalje. Nekaj časa gre z mano, tam nekje pod Vratci pa se mi je zazdelo, da nekaj prepočasi hodi pred mano in sem mu rekla, če mi da mal prostora, da grem naprej. Je dec mislu, da sem se s ketne snela, ko sem jo ucvrla proti naslednji okrepčevalnici. Pravi, da me ni mogel lovit. Zgleda, da tastara še zmore, če se ji glih zdi, da bi mal hitrej noge prestavljala.
Uletim tako na okrepčevalnico Kriška gora. Tik pred njo Rojca (Mateja in Borut, oba sta na mestu) cifre preštevata, čist malček dalje pa cela PTRF ekipa. Jožko me je bil tako vesel, kot da me že dve desetletji ni videl, za pultom Tedi, Tatjana in še ena gospa (sori, res ne vem imena) so me pogostili z dizlom, politankami in še čim, kar je bilo na mizi. Fotka, objemčki in marš dalje. No, mojmu sem čist na čez pobegnila.
Pot s Kriške je (potamalem) morilska. Na glavo. Se človek težko odloči, al je manj nevarno laufat, al hodit. No, pa sem zračunala, da je nekako lažje laufat, samo mal je treba pa pomerkat, kam nogo postavit. Gre pa dol, pa še mal dol, pa še več dol....zato, da gre od prečkanja ceste, ko misliš, da si že v cilju potem lahko še mal gor. Bi še kako pripomnila na ta račun, pa se baje prjatlov ne sme šimfat.
Nekako se mi je ratal privlečt do cilja, so mi obesili okol vratu kolajno, potem sem dobila pa čevape pa pir, da ne bom preveč kvantala naokol, kako zaj...so na Kriška gora trailu.
In največji cukrček je bila pa Andrejeva masaža v cilju. Ta je pa nekoliko zgladila un hrib. Čist enumalček bolj ploščat je ratal zarad Andrejevih rok. Blagor Katji, k ma to skoz doma.
No, moj prvi 'dir' po Kriška gora trailu zaključen. Naslednjič premislim, če ne bi šla spet rajš u volontere. :laola :laola :laola

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA