kako dobro se poznamo? lahko iz starih fotk uganemo, kdo od forumovcev je na njih?

Moderator: ero

Uporabniški avatar
 Vlajko
#25020
Meni se zdi še najbolj podoben bivšemu selektorju PRAŠNIKARJU.
Uporabniški avatar
 dusan
#25021
vlajko napisal/-a:Meni se zdi še najbolj podoben bivšemu selektorju PRAŠNIKARJU.

PRAŠNIKAR sigurno ni. On je bil pred 30 leti star 22 let in je nosil drugačno frizuro. Oseba na sliki je starejša.

Na sliki je Fotrov brat (upam, da ga ima) :D :D :D .
 Nataša
#25023
men je pa tak k un igralc iz Ko to tamo pjeva - šlager pjevač, ki je prepeval "kad bi moje ruže male..." al neki tacga. :wink:
Uporabniški avatar
 simi
#25024
mene pa spominja na daniela day lewisa!!
Uporabniški avatar
 runner
#25025
šlager pjevač, ki je prepeval "kad bi moje ruže male..."

Dragan Nikolic :lol:
 Nataša
#25028
runner napisal/-a:
šlager pjevač, ki je prepeval "kad bi moje ruže male..."

Dragan Nikolic :lol:


eto, baš on :wink:
Uporabniški avatar
 Vlajko
#25030
Nataša napisal/-a:men je pa tak k un igralc iz Ko to tamo pjeva - šlager pjevač, ki je prepeval "kad bi moje ruže male..." al neki tacga. :wink:


Po mojem si ti "usekala" še bolj mimo kot jaz. To ni Dragan Nikolić. Tisti film je bil posnet leta 1980. Če odšteješ še skoraj 10 let, dobiš premlado persono za tistega pomlajenega Metuzalema na fotki.

Toda, če imaš slučajno prav (vse je možno), ti častim rundo....
 Nataša
#25031
eh, sej vem, da ni, samo spominja me nanj...
Uporabniški avatar
 Fotr
#25051
Evo, dve uri je minilo, (mogoče bom kdaj povedal kje sem bil, je precej nenanvadno mesto), najprej zgodbica.
Ampak tudi zgodba se začenja precej prej. Ko sem bil pri vojakih, je mojemu kameradu najavila obisk žena. Ker je s sabo pripeljala prijateljico, mi je rekel, če grem z njimi, da bom ženini prijateljici delal družbo. Sem rekel, da grem najprej pogledat, kakšna je. Šel sem na kapijo in videl dve mladenki, ena mi je bila ful všeč, druga pa antipatična in gledala je grdo ko sto zlodejev. Šel sem k kameradu in rekel, da ne grem z njimi. Kamerad je vedel, kam pes taco moli in reče:"Saj je tista, ki grdo gleda, moja žena!"

Na to sem pomislil, ko sem se prebudil v Marseillu nekje okoli leta 1966 na žandarmerijski postaji, in najprej zagledal skoraj identični izraz na obrazu policajke. Ker so nas vrgli iz neke pristaniške beznice, smo razgrajali in so nas zaprli. Niti besedice nisem znal francosko, ko me je vprašala po imenu, sem rekel:"Dober sem!" Ona pa:"Rober osen?" "We!" sem rekel. Potem me je prijazno spremila na prosto in na sploh je bila zelo ustrežljiva do mene. Na koncu je rekla: "Adieu Robert Hossein!" No na sliki je Robert Hossein, ne vem, če se ga kdo spomni, francoski igralec iz moje generacije.
Samo toliko, ker nismo mogli dočakati nove uganke! :shock:
 Nataša
#25108
Uau, kok fajn zgodbica :P Si mel divja leta, Fotr. Ampak zdej so pa še bolj divja, na drugačen način, pa Robert Hossein gor al pa dol. :wink:
 dpop
#25123
Nataša napisal/-a: Ampak zdej so pa še bolj divja


Ma to je zaradi raznih PowerGel-ov in ostalih "poživil"...
potem pa ljudje podivjajo :wink:

1211 Darko

P.S. Wild thing... U make my heart sing... :twisted: :wink:
Uporabniški avatar
 5rca
#25133
FOTR ... RAZLOŽI NAM PROSIM LEPO IN POČASI, KAJ SI PRAVZAPRAV DELAL V BEZNICI V MARSELLU :?: :roll: :?: :roll:

:wink: :lol: :wink: :lol: :wink: :lol:
Uporabniški avatar
 Fotr
#25141
5rca napisal/-a:FOTR ... RAZLOŽI NAM PROSIM LEPO IN POČASI, KAJ SI PRAVZAPRAV DELAL V BEZNICI V MARSELLU :?: :roll: :?: :roll: :wink: :lol: :wink: :lol: :wink: :lol:


Sem vedel, da bo do tega prišlo. Sicer se ne spominjam vseh dogodkov preveč dobro, ker je že minilo precej časa in ker je večino časa prevladovalo obdobje strganega filma ali prebliskov. Nekaj nas je bilo, ki smo se vračali iz enega festivala v Montpellieru (ki se ga sploh nismo udeležili, ker ni bilo frankov) in smo potovali po Evropi toliko, kolikor so nam dopuščala sredstva, ki smo jih sproti zaslužili, nafehtali ali dobili na kakršenkoli način. Tako smo imeli toliko denarja, da smo z vlakom prišli v Marseille, tam pa smo dobili dvodnevno delo, da smo prefarbali okoli 100 m dolgo ograjo. Seveda smo z denarjem šli na potep po rdeči četrti, zapravili ves denar, v zadnji beznici nam ga je zmanjkalo, ker nam niso hoteli več nalivati, smo razgrajali....Spomnim se, da sem se s tovornim vlakom odpeljal iz Marseilla in nekako prišel v Torino v Italiji in tako naprej...zadnja etapa je bila, da sem iz Spittala v Avstriji prišel peš...Je bil to začetek laufanja?, saj se vse začne s hojo...
Ampak, Nta ima prav, nič se ne da primerjati s sedanjimi doživetji na tekih, treningih, maratonih, analizah in naših druženjih, pa še spomnim se vsega, le da je doping drugačen (gel, maratonik, banane, makaroni, pice)...

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA