Evo, par stavkov o stanju 6m po operaciji. Zadnje 2-3 tedne sicer nisem nič tekel (pač obveznosti) pri hoji pa načeloma ni več bolečin. Edina težava je pač (logino) ko vstaneš po daljšem času, čutiš kako ti zateguje tetivo, gleženj, ampak dobro to je še najmanj.
Priznam, da bi lahko delal več razteznih in krepilnih vaj, a se premalokrat spomnim.
Dvig na prste kar gre, se pa noga zelo hitro utrudi. Glede na to, da je dr. rekel da bo tisto 'pravo' stanje šele po 1 letu , sem po pol leta kar zadovoljen. Kolikor sem slišal gre moje okrevanje po planu. Čez čas zimskih radosti ne pričakujem kakih težav (smučanje, smučarski tek, kakšno sankanje,..) bo pa potrebno tudi pozimi obut tekaške superge in it ven.
Opazil sem, da mi tek dobro dene. No , najbrž zaradi tega, ker se tetive oz. kite malce pretegnejo, prekrvavijo, mogoče bi tudi kaka druga aktivost doprinesla enak rezultat. Skratka, če sem 1 teden pretežno "kuča-poso" se kar pozna, da je tetiva fejst zategnjena oz. zakrčena. Čim opravim kak lažji tek, sem naslednji dan kot nov
Če povzamem, prišel sem nekako skoraj do točke 0. Kako naprej? Idealno bi bilo, če bi 2-3x na teden počel kaj podobnega teku
. Bomo videli, obetajo se hudi časi
, namreč kmalu bom postal še enkrat fotr tako da po mojih izkušjah bo čas takrat rezerviran za druge stvari.
No pa konec koncev, se mi nikamor ne mudi. Ne bi pa rad, da stanje ostane takšno kot je, ker je to še kar nekaj korakov do tistega pred operacijo.
Rek "brez muje se še čevelj ne obuje" hudičevo drži. Treba je biti res dosleden, sicer goljufaš itak sam sebe.
No pa lep pozdrav forumašem! Še posebej eni, ki tudi okreva po tej operaciji