lp
vIZI
Najbolj aktivni uporabniki
ZADNJE NOVICE
Zadnje novičke
)- izboljšan lanski dosežek, organizacija pa kot vedno odlična 
- 10 Sep 2006, 21:57
#72855
To je edini SAM na svetu, kjer res nisi sam celih 50 km. Silno željo sem imel, da ga doživim in pričakovanja so presežena. Odlično označena in »zastražena« proga. Odlične in pogoste postojanke z okrepčili. Fotkanje in fotke že v cilju. Hiter print priznanj. Masaža. Dobra logistika prtljage na vmesne točke. Čudovit zrak in dobro vzdušje 24 ur. Odličen predvečer s predavanji in makaronarca. Ideja o spanju v šotoru na Jezerskem je bila odlična. V en šotor se nas je naložilo kar 3Ž in 4M v različnih kategorijah. Malo so mi zavidali turbomaximus pa kaj čemo.
Analiza odlična, le prekratka – tisti od blizu so prvi odhajali. Pri analizi sem spoznal, da smo spali v šotoru - kopalnici.
Posebna pohvala neutrudnemu spikerju spoštovanemu Podrepniku.
Odlični občutki ob druženju s številnimi forumovci. Še Damjan iz sosednje »vasi« me je pocukal za rokav.
Rezultat: Odličen. Privlekel sem se v cilj, ko da bi me pesi raztrgali. Kosti sem prinesel v rokah?
Čestitke vsem, najbolj pa seveda Vanji in Piji.
Analiza odlična, le prekratka – tisti od blizu so prvi odhajali. Pri analizi sem spoznal, da smo spali v šotoru - kopalnici.
Posebna pohvala neutrudnemu spikerju spoštovanemu Podrepniku.
Odlični občutki ob druženju s številnimi forumovci. Še Damjan iz sosednje »vasi« me je pocukal za rokav.
Rezultat: Odličen. Privlekel sem se v cilj, ko da bi me pesi raztrgali. Kosti sem prinesel v rokah?
Čestitke vsem, najbolj pa seveda Vanji in Piji.
Iz takšne snovi smo, kot naše sanje … saj vse je v glavi, čuj
- 10 Sep 2006, 23:05
#72859
Saj v bistvu ni kaj dodati, morda le razmišljanje: ne udeležujem se ravno mnogih prireditev, vendar se tu na forumu dostkrat prebere nekaj v stilu "ena lepših tekem"... Glede na opise, ki jih forumovci podajamo, se pa da z rednim spremljanjem teh poročil vseeno dobit ena slika, kje je poleg samega teka še kaj več, kje je organizacija na vrhunski ravni, pa traktati glede štartnin in majic itd itd... No, prepričan sem, da SAM spada v TOP 5 tekaških prireditev v Sloveniji, in to z vseh vidikov, zato ne bi ničesar posebej izpostavljal. Po tihem se le spašujem, kaj je tisto gonilo, da je nekje tak nivo, drugje pa... ga sploh ni. Vsa čast, upam, da zagnanost ostaja tudi v prihodnje. Odlično. Res hvala!
Zdaj pa k sami tekmi in vsemu okoli nje: s familijo so se odločili, da gremo dan prej na Jezersko, jaz svoje odlaufam, pol pa uživamo v bajni okolici. V petek smo se na hitro oglasili na testeninki, pol pa kr hitro spat...
Soboto pričel na Jezerskem, se mirno odpeljali v Tržič. Za moje pojme bil tam prehitro, zato sem se umaknil od vrveža, si privoščil mirno kavico, 15 min. pred štartom pa sem se le malo pretegnil in segrel. Izkušnja izpred dveh let, ko sem na SAM-u sodeloval prvič, mi je koristila v tem, da se tokrat nisem postavil na začelje skupine, pač pa - še vedno skromno - v drugo bojno vrsto. Namreč, takoj ko trasa zavije z asfalta na planinsko pot, je dokaj težko prehitevat. Če nekdo spredaj "diktira" prepočasen tempo, je treba precej muk, da prideš mimo, navade priganjat pa tudi ravno nimam. In v soboto je bilo treba samo enkrat pritisnit do daske, potem pa se tekaška kača itak razvleče, pa tudi pot je kasneje tako široka, da tega problema ni več. Proga do Kofc mi je skoraj domača, me spominja na domače Pohorje, vseskozi štajga, ki razen na dveh, treh mestih (spust na Kal, Ravne), ne pusti, da bi prišel do sape. Ko pa enkrat zapustiš gozd, in v daljavi slišiš raztegovanje harmonike… Milina! Prvi del opravljen, zdaj se začne uživancija. Kulisa Košute v takem vremenu, kot smo ga imeli zopet letos, prijazni oskrbniki okrepčevalnic, neskončni mir,… Poezija! Nazaj na traso: od Kofc, mimo Pungarta pa vse do Dolge njive, je dost dol, pa spet malo gor in tako cik-cak. Na določenih odcepih sem kar pozabil, da sem vendar na tekmi, šele pogled na Polarja je pokazal, da bi lahko "še nekaj malega dodal". Prav tako med Kofcami in Dolgo njivo tečem skorajda sam: na mestih, kjer se razgled odpre, daleč pred sabo ne vidim nikogar. Šele ko pridem iz gozda, vidim, da sem počasi dohiteval večjo skupino tekačev, za katero sem na Kofcah zaostajal že pet minut (to vem zdaj, ko gledam vmesne rezultate na www.drustvo-sdpoljane.si/sam2006/sam2006_35.htm ). Malo tekmovalnega duha me podžge, vendar pa vzpon takoj za Dolgo njivo spet spomni noge, pljuča in srce, da bo treba še kr garat… Ko pa se proga dokončno prevesi v spuščanje, e - takrat pa ni več milosti: zdi se mi, da drvim, noge se mi vrtijo kot v kaki risanki, hvala kaj-te-vem-komu, da nisem v kak kamen al pa korenino zapel. Ne bi bilo lepo videt! Skratka, noge so do spusta krasno zdržale, del prej omenjene skupine prehitim do Pečovnika, preostanek pa v spustu takoj za karavlo. Ne vem, če je ostale že tak zdelalo al sem preprosto jaz preveč nor in sem pač spustil konje… Kakorkoli, zadnjih nekaj kilometrov že kalkuliram, za kolk bom PB izboljšal. Brez posebnega naprezanja odtečem še zadnji "intervalček", že na zadnjih okrepčevalnicah pa so mi vedeli povedat, da sem šesti. Hu-aaa! Jep, štoparca se ustavi pod 3:10. Nor občutek, nepričakovan! V cilju me čaka femili (evo nas: http://www.klub-trmastih.si/2006slike/sam06/m11.jpg ), pol pa hitro na masažo (no, to pa je prednost, če si tako hitro v cilju: nobene vrste, 10 min. posvetila vsaki nogici, majke, je pasalo).
Aja, vesel sem, da sem končno spoznal Fotra, pa Marjana, jeklenega ZdravkotaC (Zdravko, ti si faca, tule ti napovem, da greva enkrat skupaj na Areh... Al pa Tri Kralje, če hošeš - štima?), pa srečal Erota in Vilka s familijo… Prav tako sem se začvekals Slovakom Pavolom Faško (3. absolutno na 35k), nekaj malega smo klepetali že zjutraj, ko smo na avtobus čakali. Sem ga že takrat imel na sumu, da ni prišel sem cajta zapravljat, ko pa je par svojih dosežkov povedal (npr. na 7. LM - 2002 - je bil z 2:35 šesti), sem pa vse zvedel. Najbolj hecno pa se mi je zdelo, ko je omenil, da se je malo medvedov bal (?!)…
Za analitike še ta podatek: niti ne previsok povprečni pulz, 158. Še so rezerve, mislim…
Zdaj pa k sami tekmi in vsemu okoli nje: s familijo so se odločili, da gremo dan prej na Jezersko, jaz svoje odlaufam, pol pa uživamo v bajni okolici. V petek smo se na hitro oglasili na testeninki, pol pa kr hitro spat...
Soboto pričel na Jezerskem, se mirno odpeljali v Tržič. Za moje pojme bil tam prehitro, zato sem se umaknil od vrveža, si privoščil mirno kavico, 15 min. pred štartom pa sem se le malo pretegnil in segrel. Izkušnja izpred dveh let, ko sem na SAM-u sodeloval prvič, mi je koristila v tem, da se tokrat nisem postavil na začelje skupine, pač pa - še vedno skromno - v drugo bojno vrsto. Namreč, takoj ko trasa zavije z asfalta na planinsko pot, je dokaj težko prehitevat. Če nekdo spredaj "diktira" prepočasen tempo, je treba precej muk, da prideš mimo, navade priganjat pa tudi ravno nimam. In v soboto je bilo treba samo enkrat pritisnit do daske, potem pa se tekaška kača itak razvleče, pa tudi pot je kasneje tako široka, da tega problema ni več. Proga do Kofc mi je skoraj domača, me spominja na domače Pohorje, vseskozi štajga, ki razen na dveh, treh mestih (spust na Kal, Ravne), ne pusti, da bi prišel do sape. Ko pa enkrat zapustiš gozd, in v daljavi slišiš raztegovanje harmonike… Milina! Prvi del opravljen, zdaj se začne uživancija. Kulisa Košute v takem vremenu, kot smo ga imeli zopet letos, prijazni oskrbniki okrepčevalnic, neskončni mir,… Poezija! Nazaj na traso: od Kofc, mimo Pungarta pa vse do Dolge njive, je dost dol, pa spet malo gor in tako cik-cak. Na določenih odcepih sem kar pozabil, da sem vendar na tekmi, šele pogled na Polarja je pokazal, da bi lahko "še nekaj malega dodal". Prav tako med Kofcami in Dolgo njivo tečem skorajda sam: na mestih, kjer se razgled odpre, daleč pred sabo ne vidim nikogar. Šele ko pridem iz gozda, vidim, da sem počasi dohiteval večjo skupino tekačev, za katero sem na Kofcah zaostajal že pet minut (to vem zdaj, ko gledam vmesne rezultate na www.drustvo-sdpoljane.si/sam2006/sam2006_35.htm ). Malo tekmovalnega duha me podžge, vendar pa vzpon takoj za Dolgo njivo spet spomni noge, pljuča in srce, da bo treba še kr garat… Ko pa se proga dokončno prevesi v spuščanje, e - takrat pa ni več milosti: zdi se mi, da drvim, noge se mi vrtijo kot v kaki risanki, hvala kaj-te-vem-komu, da nisem v kak kamen al pa korenino zapel. Ne bi bilo lepo videt! Skratka, noge so do spusta krasno zdržale, del prej omenjene skupine prehitim do Pečovnika, preostanek pa v spustu takoj za karavlo. Ne vem, če je ostale že tak zdelalo al sem preprosto jaz preveč nor in sem pač spustil konje… Kakorkoli, zadnjih nekaj kilometrov že kalkuliram, za kolk bom PB izboljšal. Brez posebnega naprezanja odtečem še zadnji "intervalček", že na zadnjih okrepčevalnicah pa so mi vedeli povedat, da sem šesti. Hu-aaa! Jep, štoparca se ustavi pod 3:10. Nor občutek, nepričakovan! V cilju me čaka femili (evo nas: http://www.klub-trmastih.si/2006slike/sam06/m11.jpg ), pol pa hitro na masažo (no, to pa je prednost, če si tako hitro v cilju: nobene vrste, 10 min. posvetila vsaki nogici, majke, je pasalo).
Aja, vesel sem, da sem končno spoznal Fotra, pa Marjana, jeklenega ZdravkotaC (Zdravko, ti si faca, tule ti napovem, da greva enkrat skupaj na Areh... Al pa Tri Kralje, če hošeš - štima?), pa srečal Erota in Vilka s familijo… Prav tako sem se začvekals Slovakom Pavolom Faško (3. absolutno na 35k), nekaj malega smo klepetali že zjutraj, ko smo na avtobus čakali. Sem ga že takrat imel na sumu, da ni prišel sem cajta zapravljat, ko pa je par svojih dosežkov povedal (npr. na 7. LM - 2002 - je bil z 2:35 šesti), sem pa vse zvedel. Najbolj hecno pa se mi je zdelo, ko je omenil, da se je malo medvedov bal (?!)…
Za analitike še ta podatek: niti ne previsok povprečni pulz, 158. Še so rezerve, mislim…
Prehitiš zadnjega tekača: na katerem mestu si?
- 11 Sep 2006, 01:43
#72862
Ko gledam tvoj rezultat, bi najrajši rekel, da gremo na Pohorje pred snegom, te grem jaz z mopedom zraven, čuj, se majn zmatram.
Gremo - množina pa zato, ker sva že s klatežem govorila, da morti krenemo enkrat skupaj.
Ni mi jasno ono, ko ti uporabljaš množino:
Damijan, ČESTITKE za kratki cajt
Damijan napisal/-a:... tule ti napovem, da greva enkrat skupaj na Areh... Al pa Tri Kralje, če hošeš - štima ...Jasno, samo boš moral imet precej nižji pulz, da bom tudi jaz preživel, čuj.
Ko gledam tvoj rezultat, bi najrajši rekel, da gremo na Pohorje pred snegom, te grem jaz z mopedom zraven, čuj, se majn zmatram.
Gremo - množina pa zato, ker sva že s klatežem govorila, da morti krenemo enkrat skupaj.
Ni mi jasno ono, ko ti uporabljaš množino:
"nobene vrste, 10 min. posvetila vsaki nogici, majke, je pasalo"čuj, kaj to je skupaj 30 minut?
Damijan, ČESTITKE za kratki cajt
Iz takšne snovi smo, kot naše sanje … saj vse je v glavi, čuj
- 11 Sep 2006, 07:29
#72864
He, he, če bi le bile ženske roke...
Hvala za čestitke...
ZdravkoC napisal/-a:
Ni mi jasno ono, ko ti uporabljaš množino:
"nobene vrste, 10 min. posvetila vsaki nogici, majke, je pasalo"čuj, kaj to je skupaj 30 minut?
He, he, če bi le bile ženske roke...
Hvala za čestitke...
Prehitiš zadnjega tekača: na katerem mestu si?
- 11 Sep 2006, 08:42
#72869
Vse čestitke organizatorjem 
Po mojem okusu še vedno najbolje organizirana tekma na slovenskih tleh. Vse vedno klapa. Še vreme so ravno pravo naročili. 
Tudi na splošno sem se imela izvrstno. Po dolgem času sem se zopet srečala s sotekači. Vsi skupaj smo navdušeno in veselo navijali za dolgoprogaše. Tekme polne rekordov in veselja ob premaganih razdaljah. Malo me je tudi skrbelo, ker najdražji kar ni in ni hotel priti v cilj, baje so ga ženske zapeljale 
.
Za konec še čestitke vsem tekačem za osebne zmage in navijačem za podporo.
Po mojem okusu še vedno najbolje organizirana tekma na slovenskih tleh. Vse vedno klapa. Še vreme so ravno pravo naročili.
Tudi na splošno sem se imela izvrstno. Po dolgem času sem se zopet srečala s sotekači. Vsi skupaj smo navdušeno in veselo navijali za dolgoprogaše. Tekme polne rekordov in veselja ob premaganih razdaljah. Malo me je tudi skrbelo, ker najdražji kar ni in ni hotel priti v cilj, baje so ga ženske zapeljale
.
Za konec še čestitke vsem tekačem za osebne zmage in navijačem za podporo.
- 11 Sep 2006, 08:53
#72874
Najprej hvala vsem za čestitke!
Občutki med in po takem teku so res nori, toliko lepega, hudega, radosti in sreče se zgodi, da potem še cel teden pospravljam po predalčkih. Ker že od štirih občin nisem bila na nobeni tekmi, sem se SAMa veselila tako, kot sem se kakšnih 20 let nazaj veselila morja (še trikrat grem spat, pa bo...).
Tudi sama sem bila med srečneži v tistem vojaškem šotoru - kopalnici (jaz sem ves čas trdila, da spimo pod tuši, pa me niste resno jemali
), kjer smo po nekaterih zapletih in stranpoteh (obisk gostišča - dvakrat!) malo po deseti že sladko spali. Zjutraj smo se samo čudili, kakšen mraz je in že smo se znašli v Preddvoru. Tam pa je že šlo bolj zares, samo hudi tekači in standarden občutek, da morda sploh ne spadam tja... Tu naj omenim, da sva z Mitjem za SAM navdušila prijatelja Drejca, ki je pred tem odtekel natanko eno tekmo - letošnjo Sežano, nato pa kar na SAM!!! In ga je odlično prestal!!! No, gremo po vrsti. Še ene petnajstkrat na WC in že smo se zapodili tja nekam proti zahodu. Fajn počasen tempo (sem se ozirala nazaj, če sem morda zadnja), ki se je kasneje izkazal, da sploh ni bil tako počasen, čvek, brcanje jabolk, božanje kužkov in končno Tržič. Veselo smo zadihali v klanec, tam nekje nad Kalom pa me je zagrabil želodec, ki je postal za enih 15kg težji, s tem pa so postale težke tudi noge, grozili so krči, pa... Ni mi bilo lahko. To se je nadaljevalo mimo Kofc in Pungrata, kjer se je končno zgodil obisk grma, po katerem sem videla svet v drugih barvah, ptički so zažgoleli, noge so bile lahke,... Kar smejalo se mi je vse do 7. km pred ciljem. Tam pa mi gospod Sirk (ki sem ga spoznala na lanskem SAM-u na istem mestu, kjer sva se tudi letos srečala 
) pove, da je vodilna tekačica le kakšno minuto pred mano. 
In se je prvič v meni prebudila tekmovalnost, zapodila sem se v dir, jo prehitela, nakar pa sva obe v galopu drveli cilju naproti. Tam, 300 metrov pred ciljem je bila SimonaT in je tako navdušeno navijala, da sem res prišprintala v cilj. Simona, hvala! Če bi bili takšni navijači že od štarta naprej, bi se zagotovo skurila že do Golnika... No, v cilju pa solzna mati, navdušen kuža, ponosen ata, Mitja (ki je prav razturil!!!), cel kup forumovcev, pa čaj, pa mnogo čaja, pa še en kozarec čaja 
SAM je res noro lep tek, odlična proga, izredna organizacija, dobro označena trasa, nizka štartnina, najbolj pa me navdušijo tako prijazni ljudje!!!
Pa še to ali majhne skrivnosti velikih mojstrov: Pia me je takoj po prihodu v cilj odvlekla v hladen tolmun na drugi strani jezera. Komaj sem ji sledila in jamrala, da me bojo itak v hipu zagrabili krči,... No, pa sva zabredli čez kolena v hladno vodo in.. noro! Pravo olajšanje za mišice!!! Brodili sva po tisti vodi kakšnih 10 minut in nazaj sem šla kot nov človek! Resnično pomaga! Pia, hvala! Ob tem pa še seveda čestitke za tako z lahkoto odtečenih 50km in to pičel teden po logarskih 75km! Bravo!
Občutki med in po takem teku so res nori, toliko lepega, hudega, radosti in sreče se zgodi, da potem še cel teden pospravljam po predalčkih. Ker že od štirih občin nisem bila na nobeni tekmi, sem se SAMa veselila tako, kot sem se kakšnih 20 let nazaj veselila morja (še trikrat grem spat, pa bo...).
Tudi sama sem bila med srečneži v tistem vojaškem šotoru - kopalnici (jaz sem ves čas trdila, da spimo pod tuši, pa me niste resno jemali
), kjer smo po nekaterih zapletih in stranpoteh (obisk gostišča - dvakrat!) malo po deseti že sladko spali. Zjutraj smo se samo čudili, kakšen mraz je in že smo se znašli v Preddvoru. Tam pa je že šlo bolj zares, samo hudi tekači in standarden občutek, da morda sploh ne spadam tja... Tu naj omenim, da sva z Mitjem za SAM navdušila prijatelja Drejca, ki je pred tem odtekel natanko eno tekmo - letošnjo Sežano, nato pa kar na SAM!!! In ga je odlično prestal!!! No, gremo po vrsti. Še ene petnajstkrat na WC in že smo se zapodili tja nekam proti zahodu. Fajn počasen tempo (sem se ozirala nazaj, če sem morda zadnja), ki se je kasneje izkazal, da sploh ni bil tako počasen, čvek, brcanje jabolk, božanje kužkov in končno Tržič. Veselo smo zadihali v klanec, tam nekje nad Kalom pa me je zagrabil želodec, ki je postal za enih 15kg težji, s tem pa so postale težke tudi noge, grozili so krči, pa... Ni mi bilo lahko. To se je nadaljevalo mimo Kofc in Pungrata, kjer se je končno zgodil obisk grma, po katerem sem videla svet v drugih barvah, ptički so zažgoleli, noge so bile lahke,... Kar smejalo se mi je vse do 7. km pred ciljem. Tam pa mi gospod Sirk (ki sem ga spoznala na lanskem SAM-u na istem mestu, kjer sva se tudi letos srečala ) pove, da je vodilna tekačica le kakšno minuto pred mano. In se je prvič v meni prebudila tekmovalnost, zapodila sem se v dir, jo prehitela, nakar pa sva obe v galopu drveli cilju naproti. Tam, 300 metrov pred ciljem je bila SimonaT in je tako navdušeno navijala, da sem res prišprintala v cilj. Simona, hvala! Če bi bili takšni navijači že od štarta naprej, bi se zagotovo skurila že do Golnika... No, v cilju pa solzna mati, navdušen kuža, ponosen ata, Mitja (ki je prav razturil!!!), cel kup forumovcev, pa čaj, pa mnogo čaja, pa še en kozarec čaja
SAM je res noro lep tek, odlična proga, izredna organizacija, dobro označena trasa, nizka štartnina, najbolj pa me navdušijo tako prijazni ljudje!!!
Pa še to ali majhne skrivnosti velikih mojstrov: Pia me je takoj po prihodu v cilj odvlekla v hladen tolmun na drugi strani jezera. Komaj sem ji sledila in jamrala, da me bojo itak v hipu zagrabili krči,... No, pa sva zabredli čez kolena v hladno vodo in.. noro! Pravo olajšanje za mišice!!! Brodili sva po tisti vodi kakšnih 10 minut in nazaj sem šla kot nov človek! Resnično pomaga! Pia, hvala! Ob tem pa še seveda čestitke za tako z lahkoto odtečenih 50km in to pičel teden po logarskih 75km! Bravo!
- 11 Sep 2006, 09:46
#72877
Tudi jaz sem bil z organizacijo SAM 50 KM zelo zadovoljen. Lani sem progro zgrešil in zaradi "dodatka" tekel 6:50. Letos pa je bila proga zelo dobro označena, na tistem delu, kjer sem lani zgrešil (in še en takač), pa je bil napet trak!
Leto sem tekel 6:02 kar je tudi o.k. , vendar ne morem razumeti, kako so me lahko nekateri po klancu navzdol tako hitro prehitevali 
. Povprečni utrip na celi progi sem imel 144, navzdol pa cca 120-130.
Leto sem tekel 6:02 kar je tudi o.k.
, vendar ne morem razumeti, kako so me lahko nekateri po klancu navzdol tako hitro prehitevali . Povprečni utrip na celi progi sem imel 144, navzdol pa cca 120-130.
!!
- 11 Sep 2006, 10:23
#72880
Naj tudi jaz dodam svoj prispevek k temu resnično prelepemu teku. Tudi 35 km je padlo in zagotovo je to tek, ki se ga bom udeleževala dokler bo moje truplo zmoglo. Poleg omenjenih pohval mi je bil ta tek všeč zaradi tega, ker sem po poti spoznala ogromno ljudi, ki nas je družilo nekaj skupnega, želja, premagati kilometre in samega sebe, hkrati pa pomagati in spodbujati tudi ljudi okoli sebe. Vsi smo govorili enak jezik, čeprav sem se vso pot nekako družila z amerikanci, v cilj pa pritekla s forumovcem Učencem. In čeprav vem, da bi zmogla malo več, mi je veliko več pomenilo ravno druženje.
Že zdaj se veselim naslednjega leta.
Že zdaj se veselim naslednjega leta.
Druga polovica, ki jo tako vztrajno iščemo, je naše srce in duša.
- 11 Sep 2006, 10:58
#72883
Vse čestitke organizatorju. To kar sem se najbolj bala, da se bom izgubila se ni zgodilo, ker je bila proga res dobro označena. Juha na okrepčevalnicah super. Na DOLGIH NJIVAH sem imela v ruzaku majčko tekaškega forma, da bom z njo pretekla v cilj, pa sem se premislila, ker sem se že na Kofcah tepla z knoflam, ko sem šla iz dolega rokava v kratkega. Telo je dobro prenašalo kilometer za kilometrom, čutila sem, da bi lahko naredila več a kolena niso dala. Vedela sem, da bodo problemi z desnim, pa se je levi oglasil še glasneje. Presrečna z rezultatom saj sem pričakovala okoli 6 ur na 35KM na koncu 4.50.
Danes levo koleno še boli upam, da ni kaj hujšega. Bom ta teden bolj kolesarila pa bo.
Z Mojco sva se menili, da bi drugo leto napadli 50km, jasno če bo zdravje dopuščalo.
Danes levo koleno še boli upam, da ni kaj hujšega. Bom ta teden bolj kolesarila pa bo.
Z Mojco sva se menili, da bi drugo leto napadli 50km, jasno če bo zdravje dopuščalo.
VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA