vabila, najave, poročila, ... vse o vedno bolj priljubljenih 'avanturističnih' prireditvah

Moderator: haupi

 janezu
#124684
v soboto zjutraj 12.4.08 je bil start 20 ekip na K1 challenge v opatiji (30km veslanje,60 gorski tek ,60 gor.kolo,spuščanje v jame,orientacija...) neprekinjena naporna tekma v mrzlem in deževnem vremenu je terjala številne odstope.v nedeljo popoldne pa je prva v cilj prispela poljska ekipa, za njo hrvaška (brata kalčič), na 3. mestu pa slo ekipa lima-salamon-intersport (matevž slapničar,klemen udovič).ta konec tedna pa že ljubljanska mestna avantura! lp ju
 Jožko
#124917
Pozdravljeni!
Bravo fanta vse čestitke. Janez eden od obeh se piše ravno tko kot ti, sigurno sta kej v žlahti, pa sej vem kaj in kako, si ga dodro nauču. Čestitke!
Uporabniški avatar
 Matevz
#124942
Klemen je Janezov sin.

Tole pa je kratko poročilo s KI Challenga:

Saj ni bilo nič posebnega: Klasika, začinjena z obilnimi nočnimi padavinami (ravno ko smo bili na bikeu).

Za začetek smo dobre 3 in pol ure veslali (27km). Nemca in še dva Hrvata sta bila kakšnih 25 minut pred nami (4 ekipe) potem pa so si počasi sledili še vsi ostali.

Po menjavi je sledilo 5 km coasteringa. Precej zajebano in kar malo preveč nevarno. Marsikje se ni dalo splezati in je bilo treba skozi neprehodno žbunje riti. Smo skoraj 2 uri porabili za to etapo. Potem pa je šlo naprej dvakrat preko grebena Učke (bolj zahodno od vrha na cca 1000 smo ga prečkali in skupaj naredili enih 1800 višincev). Vse skupaj je bil ta treking dolg dobrih 20 km. V vodstvu smo bile 4 ekipe, vendar sta zadnjih nekaj kilometrov pred menjavo Modrušan in Ljubas potegnila in imela enih 6 minut fore pred nama s Klemenom, drugi dve ekipi (Brača Kalčič in še dva druga) pa sta bile še bolj zadaj saj na menjavo nista prišli do takrat, ko sva šla midva naprej na bike.

Vreme je bilo na kajaku in coasteringu sončno, potem pa se je začelo oblačiti. Proti koncu trekinga pa je počasi malo začelo sem in tja pršeti. V menjavi je že precej pršelo, po enih 10 minutah kolesarjenja pa je začelo pod pritiskom zalivati. Potem so se do jutra menjavala obdobja litja in pršenja vmes pa je še malo navadno deževalo. Pri 3 stopinjah in na biciklu je bilo užitkov bolj malo :)

Na bike sva šla midva ob 8h zvečer kot prva, ker sta se Modrušan in Ljubas v menjavi nekaj obirala. Najprej je bilo enih 700 višincev gor pa 900 dol po makadamu, kmalu zatem pa je sledilo skoraj 900 višincev guranja po enih stezah ali pa tako strmih makadamih in kolovozih, da se ni dalo peljati. To je bilo vse okrog Učke, potem pa smo šli s Poklona (dobrih 900 mnv) dol v Brest (kjer smo lani abzajlali).

Oblečene sva imela Goretex jakne, hlače pa še ne. Na srečo pa sva imela tudi galoše. Mokra pa sva bila od notri in zunaj totalno. Malo od dežja malo od švica. Na Poklonu sva še razmišljala ali bi oblekla še Goretex hlače, pa se nama ni dalo. Velika napaka. Na spustu po asfaltu je tako špricala voda, da sva bila do Bresta totalno premočena in zeblo me je tako, kot že dolgo ne (mogoče je bilo v Kanadi zadnjo noč podobno).

V Brestu je bila ena 50m globoka (toliko je bilo spusta) in 75m dolga jama. Kontrola pa na dnu. Ko sem prišel dol pa sem samo bežno videl vrh stojala za KT nekaj centimetrov pod vodno gladino. Prav nič me ni mikalo, ampak je bilo vseeno treba zagazit v vodo. Ledenica. Globine pa se ni dalo oceniti, ker je bila voda tako čista in z lučjo se je zdelo le kakšnih dvajset centimetrov. Prvi korak je bila do kolena, potem pa z vsakim korakom malo više. Na srečo se je ustavila pod ritjo. Ekipe za nama so imele še manj sreče, saj je voda narasla še dober meter višje od takrat, ko sem bil jaz spodaj in so morali tauhat.

Po tem sva seveda oblekla hlače :) Potem pa sta do jame že prišli še dve ekipi.

V nadaljevanju bicikla sva naredila eno večjo napako, ko sva spregledala odcep in so naju ujeli zasledovalci, pa še Poljaka, ki sta zmagala sta naju takrat prehitela.

Potem smo še enkrat precej iskali eno kontrolo. Vidljivost je bila namreč zelo slaba, ker je bilo megleno (zato sva že prvič spregledala odcep). Vendar pa se je takrat začelo daniti in sva potem uspela. Meni je še prebilo gumo in sva morala dvakrat zračnico menjat, pa še vmes ene trikrat dopumpavat.

In ob enih 7h sva končno prišla do menjave (vse skupaj je bilo enih 60km in skoraj 3000 vzpona. Seveda je malo pred tem tudi nehalo deževati in je samo še občasno malo rosilo. Kot zanalašč. Pred nama sta bila Kalčiča več kot eno uro in Poljaka dobre pol ure. Še ena ekipa pa takoj za nama. Hitro sva si oblekla suhe cunje in gas naprej. Čakalo nas je še enih 30 km trekinga pa dobrih 1000 vzpona. Tu smo se nekajkrat prebijali skozi kraški teren s skalami, žbunjem, podrtimi drevesi, vrtačami.... Ene dvakrat sva bolj slabo varianto izbrala in enkrat kar precej zalutala, ampak sva se hitro spet našla. Vmes sta naju druga (četrtouvrščena) Hrvata enkrat ujela ampak sva potem po ravnem in dol ful gas dala in si hitro priborila nekaj prednosti, na koncu pa je je bilo skoraj 2 uri.

V cilju sva bila po 27 urah (podobno kot lani, Poljaka kakšno uro pred nama, Kalčiča pa enih 20 minut.

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA