Tale akvaton je res prijetna zadeva. Iz prestolnice smo se pripeljali ekološko, štirje TF jevci v enem avtomobilu (Še 1PR, Maj, Sončka in Razy) . Takoj ob prihodu na Jesenice smo srečali samega Fotra (TF-jevskega seveda), ki nam je pokazal pot in povedal, da pride navijat.
Kljub temu, da ni bilo štartnine, na štartu ni bilo nobene gneče. Prvič se mi je zgodilo, da je organizatorka prišla k moji in ne jaz k njeni mizi. Za vse ostale organizacijske zadeve je poskrbel moj dnevni manager Maj, ki je bil tokrat v vlogi navijača.
Ker v prestolnici nimamo 50 meterskega bazena, je bila to odlična priložnost za vadbo moje najšibkejše triatlonske discipline - plavanja. Začel sem kar entuziastično, a konkurenca je bila še boljša. Če bi imel natrenirane obrate, bi bilo seveda vse drugače
Zelo moram pohvaliti svoj transfer, ki je bil izveden v PB času. V transferu sem prehitel eno tekmovalko (ki me je prej premagala z žabco, sam sem seveda ves čas kravljal), na progi pa še eno, ki je zahodila v klanec, podobno usodo sem doživel tudi sam. Nato me je prehitela, pa tudi druga, a to je že nadaljevanje zgodbe.
Na srečo smo zgrešili pot, tako, da se pri svojem relativno slabem teku lahko zgovarjam na to. Je bil le moj prvi akvatlon in iz vode iti tečt je še hujše kot na kolo. Pravzaprav je kolo pravi luksuz. Tako mo bo v prihodnje veliko lažje, ko bom prišel iz vode si bom rekel. Samo, da ni treba tečt.
Prvi krog smo malo podaljšali, drugi krog pa sem tekel natanko po predvideni progi. Za iztek sem pa šel iskat Sončko na progo.
Čestitke vsem medajlistom. Se mi zdi, da sva samo midva s Sončko ostala brez medalje.
In potem ona dobi medaljo za vztrajnost. In tako sem bil edini pravi TF osmoljenec - brez medalje,
Zadnje sledove razočaranja nad tekmovalnim ne največjim uspehom so razblinili prijazni organizatorji s toplo besedo, opravičevanjem zaradi puščic, ponudbo pijače, programom salse, podelitvijo diplom.
Lušno je blo. Moj prvi akvatlon. Pa ni bil nič ZEN, sem se kar trudil, vsaj v vodi. Za medalje pa bo treba še boluj trdo trenirati.
Najlepša hvala še 1PR, Inotu, Maju za vizualno obeležitev spektakla, Fotru pa za navijanje in dobro družbo.
Ja, še pridemo.
Počasi se daleč pride, hitro pa še dlje.