Ja, še vipavski Čuferjevi kerlci naj dodamo, da je bilo res vse na nivoju. Je Čendak najbrž mislil, da je še v Podgorju, a se je tokrat ta ohcet nadaljevala kar v prelepi Baški grapi.
Mi trije smo bili vsi zadovoljni tako s tekom, kot prej in pole z vsemi dobrotami.
Je pa moj zz top danes še posebno ponosen nase, ker je s počenim rebrom namahal tako Pudgarja, kot ostale tiste, ki jih drugače le v hrbet gleda. Bwo, gdu bi zastopu ta zdravstveni čudež?
Tudi sama sem za več kot sedem minut popravila mojo hitro hojo
in celo nisem prišla zadnja v cilj.
Je pa kot zadnja bila članica z istim imenom kot ga imam sama.
Ko sem šla mimo okrepčevalnice pod vrhom, sem jim prav zažugala, da mi za nazaj slučajno ne uidejo, ker sem prišla le zaradi dopinga, ki mi je pripadal na spustu. Je bil fin, ta šnopček in ko sem pravila mojemu zz topu, da so mi ga nalili skoraj cel kozarček ( 1dcl), je pripomnil, da ni čudno, da pa zanj ni bilo niti dno pokrito. Ja, kdor zna....
Sindis je imela čas isti kot lani, ona gre itak tako:"Če bo ostalo še kaj zame, prav, če ne, pač ne." In je ostal zanjo bron!
Čestitke pa prav vsem, ki smo premagali progo. Seveda pa še bolj nam, ki moramo, da pridemo v cilj, sopihat še enkrat več časa, kot sopiha zmagovalec. Lahko njemu! 50 min in je zanj hudga konec. Nas pa čaka še enkrat toliko... Ne, ne, se samo hecam. Res, čestitke vsem, zmagovalcem, čestitke organizatorjem, in ko prespim, že študiram, da najbrž drugo leto spet. Ja, že zaradi dopinga...
P.S. Čufer Stanko, ki si bil v cilju peti absloutno: BRAVO
, se vidi, da si NAŠA ŽLAHTA! Kar tako naprej!