Zadnje novičke

[lukkka]

Zadnjič sem prav začel razmišljati o tem, kaj naj bi bilo extremno. Začel sem pa seveda, ker moji dragi ni všeč, ker se "preveč" ukvarjam s športom in pravi, da sedaj že res pretiravam in da ni nikoli mislila, da bom rinil v take EXTREME.
Fora je v tem, da niti sam nisem razmišljal o takih stvareh kot je npr. DOS-extreme, ko sem se odločil, da bom enkrat štartal in končal Iron Man. Samo se dogaja, da človek z leti treninga začenja razmišljati, da je udeležba na še tako "extremnih" tekmah možna, ker ima za sabo že leta in kilometrino.
Moje mnenje je, da je mogoče 10km bolj extremno za človeka, ki nikoli ni tekel, kot recimo pol Ironman za mene, ki že tri leta aktivno delam v smeri Iron Mana... Res hecna tale beseda, odvisno je od tega kaj je komu extremno.
Zato sem dodal anketo, nekaj sem jo priredil TF, ker smatram, da ste pač v veliki meri tekači... meja med extremom in norostjo je pa verjetno zelo tanka...
Recimo zame bi bil extrem 75km, ostalo je za mene norišnica... pa za vas?

[Bojan Ambrožič]

Meni se je sprva (preden sem sploh začel teči) zdelo, da je noro preteči recimo razdaljo 10 km. Sedaj sem vesel, da sem svoje meje premaknil nekoliko dlje. Dobro se bi mi sedaj zdelo preteči maraton, ekstremno pa trenutno SAM.

[NANIKA]

Zame so bili včasih norci tisti, ki so šli na gorski maraton štirih občin. Letos sem se jim pridružila.

[50cent]

Meni pa se je včasih zelo EXTREMNO, ko mi je prijatelj ki trenira boks, rekel, da gre na trening in bo za začetek 1(ENO) uro tekel . Pa sem si mislil, kako za vraga lahko tečeš 1(ENO ) uro nepretrgoma , ti divjak nori . In se je pisalo leto 2007 kjer sem se udeležil teka čez Pohorje in sem tekel 3ure in 34 minut....nepretrgoma .
Ja ja, bilo nekad daleko nazad......
Lp

[vencelj]

Že iz do sedaj povedanega sledi, da si mejo extremnega postavljamo sami in jo tudi sčasoma prestavljamo navzgor (verjetno ne vsi, marsikdo pa). Se pa ob nekaterih podvigih že lahko tudi sprašujemo, kje so meje.
Exstremi lahko "znesejo" in ustvarjajo junake, za tistega tekača na avstrijskem maratonu, o katerem piše Zdravko, pa je bil očitno maraton že čezmejni ekstrem.
Je pa še drugo vprašanje: kaj ljudi žene v to?

[lukkka]

Kako človeku, ki se mu zdi nekaj - recimo maraton totalno nedosegljivo in norost, dopovedat, da to ni nič takega, če se za to pripravljaš celo leto? Mislim, včasih me pa res moti, da te ima folk za mal prtegnen'ga, če se greš nekaj, kar je za večino preveč.

[bobr]

Poznam to začudenost in zgražanje. Taki ponavadi močno zavidajo in to neradi priznajo na glas. Zato te mora tlačit v nulo in enačit s sabo. Klasične fraze "ti si fukjen ko toliko športaš", "nič ne ješ lej kok si suh", "a še kaj drugega počneš kot šport" in zadnja ki sem jo ta teden slišal "ti si prezdrav za družbo, ne kadiš ne piješ alko niti kave..." in tip je dobesedno vstal in šel . Kaj naj t'kle mamo.
Dovolj offtopic. Extrem se je pred 2 leti tudi meni zdel 42km in glej morda ga celo kmalu pretečem na LM .

[dejc]

Extrem ni nič in vse, od odgovorov, ki si jih podal v anketi.
Extrem je vsako pretirano zanimanje, ukvarjanje z katerokoli stvarjo v življenju.
Extrem je neka meja, ki se vedno premika.
Extrem je pojem, ki je prisoten povsod in je različno dojemljiv za različne ljudi.
Extrem je skrajnost, ki vodi v pogubo.
Extremisti smo zajeb... ljudje.


ps. Niti Forest Gumb ni bil Extrem.

[iverson]

Preden nisem tekel, je bil zame extrem preteči 5km, postopoma se je meja dvigala. Nato sem začel sanjati o polmaraton, sanje so postale resničnost v Radencih, sam nisem verjel da sem zmogel. Kaj šele zdaj ko pretečem polmaraton 20minut hitreje. Meja se je dvignila, drugo leto preteči maraton, preteči SAM. Zame je extrem to da sem s tekom shujšal 42kg. Ne morem še zdaj čisto dojeti, da se mi je to zgodilo. To je tako ko postaneš s tekom. Sem odvisnik priznam .

@Bobr, to kar si ti napisal ta odnos drugi do tebe. Isto se je meni začelo dogajat nekateri me gledajo postrani in mi pravijo če se mi je strgalo. Čeprav nekater pa me podpirajo in to zelo veliko.

[tae]

Seveda so tudi pretečene razdalje ekstrem. Ker pa tu lahko vsak pove svoje mnenje, je moje sledeče. Mene osebno dolge razdalje ne ganejo, kar ne pomeni, da ne spoštujem dolgoprogašev. Zame je ekstrem določena hitrost teka ne glede na razdaljo. Če spregovorim direktno v številkah; 5, 10, ali celo 21 km preteči s povprečnim tempom 3:30 min./km. Zame je ekstremno nekaj, kar ne morem nikoli doseči, ne glede na količino in strukturo treningov.

Lahko pa omenim še nekaj ekstremistov (v mojih očeh) tu na TF (vzemite to, kot pohvalno, občudovalno, spoštovalno, čestitk vredno in vse naj):
- MiroR (v tako kratkem časovnem obdobju pretečenih toliko km tako na treningih, kot tudi na tekmovanjih)
- ZdravkoC (udeležba na tako veliko tekmovanjih)
- Ales (v prvem letu teka skoraj vse možne tekmovalne razdalje, poglejte si njegovo spletno stran)
- Vencelj (s tako malo treninga, takšni uspehi)
- zame ste ekstremisti vsi tisti, ki ste že tekli ali pa še boste na Grintavec

[MihaPR]

Extrem je vsako pretirano zanimanje, ukvarjanje z katerokoli stvarjo v življenju.

Definiraj pretirano...

[večno mlad]

Kot je vencelj napisal si mejo ekstremnega največkrat postavljamo sami sebi. Z zornega kota tistih, ki tega ne počnejo, pa je ekstremna velikokrat že misel na kakšen dosežek. Sam sem bil v mladosti hud astmatik, pri športni vzgoji opravičen vsakega hujšega napora. Potem sčasoma je to minilo, pa smo začeli hoditi v hribe. potem se sestra omoži pripelje v familjo norca, ki dobr laufa in se nasploh športno udejstvuje. No in tatip, moj svak sčasoma tudi mene potegne v laufanje. Začetki treniranja z njim, ko je bil na vrhuncu so bili zame že takrat ekstremno težki, pa se človek vsega hudega navadi. Leta tečejo, kilometri se nabirajo, postaja vse lažje in lažje. Potem je bil zame ekstrem preteči 10 km, pa 20 km in tako dalje. No in sedaj že nisem zdrav, če sam sebi nisem malo ekstremist. Trenutno v zgodnjih veteranskih letih je pa tako, da mi je ekstremno na primer da 12 ur Kališča 9x ni noben problem. Ekstremno je potem deseti, ker se okrevalni čas iz enega ali dveh dni podaljša na en teden. Ekstremno sedaj je tudi preteči 50 km SAM-a, ke r ne maram ravnine, 35 km mi ni problem. Ekstremno je tudi vse kar je več kot 1 krog gorskega maratona 4 občin. Hrvaška treking liga sama po sebi je lepa, na koncu dirk si ponavadi res prijetno utrujen, ekstremno so mi pa razdalje več kot 50-60 km, sploh pa Velebitski treking. Zato kapo do vsem, ki se kaj takega lotijo. Ekstremno mi je tudi preteči 42km maraton po ravnini, ki ga najbrž nikoli ne bom, zaradi bolečin, ki se pojavijo v kolenu. No taka so pač moja razmišljanja o ekstremih. Je pa res, da veliko lažje premagaš ekstremne rtazdalje tudi sam, če pred tem vse pravilno pošlihtaš v glavi. Se vidimo na kakšnem od naslednjih ekstremov.(':roll:')

[žine]

mal sem pogledal po wiktionary-u in od vseh definicij k "našim" ekstremom najbolj paše semle "presežno" oz. "nekaj kar zelo odstopa od povprečja". Če pogledamo povprečno populacijo v Sloveniji, sem prepričan da vsi člani TF zelo odstopajo od povprečja in so torej ekstremisti . Precej članov TF za šalo preteče polovičko pod 1:35 in kar lepo izstopajo iz povprečja TF. Torej so ekstremisti med ekstremisti. Potem pridejo tisti, ki brez težav odpičijo cel maraton: to so ekstremisti(ekstremistov(ekstremistov)) Tale zgodba se lahko prav zanimivo stopnjuje, pokaže pa, da je tako razčlenjevanje in razvrščanje nesmiselno. Vsakdo se loti poti iz povprečja zaradi nekih tehtnih razlogov. In ti so pri tej celi zgodbi pomembni. Ure, kilometri in žulji se pozabijo. Spremembe pa ostanejo.
lpŽ

[tek_v_snegu]

Èe je EKSTREM nekaj kar ti prinese umirjenost, mir, zadovoljstvo in povratek siceršnjim aktivnostim poleg tega pa zadovoljstvo da si dobro izpeljal projekt:
potem so mi ekstremi individualni projekti kjer brez podpore na trasi in lastno orientacijo ter uporabo medija gorskega kolesa ter lastnega teka izvedem
premik iz tocke a v tocko b.

Zdaj kvantitete ( kilometri, višinske razlike ) mi niti niso tako ...èe je le projekt se konèal in kar je še pomembneje da sem v okviru takega EXTREME projekta imel možnost tudi zakljuèiti tisto prvo najnujnejšo regeneracijo na naèin ki je optimalen.
Sanjam pa o takšniih projektih v manjših skupinah 3 do 4 kjer se sproti dogovarjamo in redno izvajamo tudi prirpave . To pa mi je oèitno sanjski EXTREME.

Kar se tièe vrste trase mi je najbolj všeè èe je raznolika:
asfalt, makadam, gozdne poti oz. ceste, tudi kaj skalovja ni preè,

Èas in vreme...najbolj všeè so mi zgodnja rahlo deževna jutra...to je pa prava stvar.

[Vreme]

Extremo je zame vse to, kar si ne moreš zamisliti, da boš kdaj dosegel oz. počel.Te pa potem življenje velikokrat preseneti, meja tega pa se dviguje in dviguje, a nekje se vendar le konča.

Zame je trenutno extremno doseči čase teka, ki sem jih dosegal pred desetimi in več leti.