Vremenske razmere so bile res grozne, temu primerne pa tudi razmere na progi, ki je že v suhem vremenu zelo zahtevna. Proga je bila dobro označena, tako da smo se tekači lahko posvečali predvsem iskanju steze kjer je najmanj luž in blata. Mednarodna zasedba je bila pestra pa tudi rekreativcev se nas je zbralo kar lepo število glede na razmere. Bravo Mitji in Sebi za deseterico, kakor tudi Mateji Luciji in Daneji v ženski konkurenci ter seveda vsem ki smo se spopadli s progo.
Sam sem prvi del do Grmade odtekel zelo solidno, na spustu in ravninah mi je šlo od nog noro dobro, čez celotni najtežji del sem prehitel kar konkretno število tekmovalcev, nakar me je doletela črna sekunda - pri prehitevanju na začetku kanala ( približno 5 kilometer) sem (predvidevam da na skali)izgubil ravnotežje in med lovljenjem ravnotežja konkretno zamajal levo koleno, na katerem imam že več let načeto stransko vez. Seveda je konkretno zaškrtalo v kolenu in zapeklo, a sem po parih korakih opotekanja videl da bo očitno malo šepajoče šlo naprej. Na ravninah, blagih vzponih in kratkem spustu se je poškodba krepko poznala v strmejših delih pa sem s hojo lahko držal soliden tempo. Kljub vsemu sem prilezel do vrha, kamor sem že tako ali tako moral priti, ker me je tam čakal nahrbtnik z vso opremo. Po hitrem pranju nog so mi bolničarji povili koleno, nato pa sem se expresno pospravil proti sedlu lovit prevoz do doline, (nisem želel čakati na organizatorjeva vozila, da se bodo vračala v dolino). Na sedlu sem naletel na bivšo GT šampionko, sedaj medijsko aktivistko Ines in snemalca lokalne televizije, ki sta me odpakirala do doma. Nato sem pohitel k naši softi v ordinacijo, kjer je vrgla oko in roke na koleno ter ugotovila, da ni kaj hujšega ter mi ukazala mirovanje. In tako bo moja letošnja uspešna gorskotekaška sezona zaključena po planu (današnja tekma je konec pokala v GT), ljubljanski maraton pa bom užival kot gledalec. Grem raje na predčasno tekaško pavzo kot pa utrujat koleno na asfaltne razdalje.
Rezultati so na voljo:
http://www.timingljubljana.si/
Z zapleti na vrhu Šmarne se zaradi drugih skrbi nisem uspel seznaniti, bom pa definitivno vodilne pri organizaiciji opozoril na pripombe. Lanske - označitev proge in rezultate so letos uspešno rešili, dež pa verjetno malo podcenjevali (ali pa naš pogum,da se nas bo v takem vremenu zbralo kar konkretno število).
Upam, da bo drugo leto bolje (vsaj z mojim nastopom), tako da Damijan Forerunerrja kar čuvaj zame.
Po taki čofti še nisem niti hodil, kaj šele laufal. In to v hrib in po hribu dol. Nisem se mislil da nas bo več kot 30, pa se je nabralo presenetljivo veliko tekačev. Očitno nas je več, ki nismo iz cukra 
.
...Ni kej velik za povedat, ker za preganjat se v takem dežju po blatu, fajn mokrih skalcah in ostalih drsečih zadevah, moreš bit pa AS!
. Ni neumen da bi v takem peš hodi okoli.
. Branko pozdravi se čimprej.