Moderatorji: ero, AVI, ziga, dragons
- 27 Okt 2007, 21:30
#107448
Komu to sporoča? Njegovi družini, ki sploh ne ve, kje on je???
mirko1 napisal/-a:zztop poroča, da je glavnina ultre pravkar v cilju.obširna poročila sledijo jutri.
lp ,mirko
Komu to sporoča? Njegovi družini, ki sploh ne ve, kje on je???
- 27 Okt 2007, 23:23
#107459
Ojla,
Tudi jaz sem bil prijavljen na ultro, in predcasno koncal.
Do KT1 je se slo, potem pa dva velika fellerja pri lovu na KT2 in KT3 (neoptimalne poti po cistem brezpotju). Predvsem na lovu na KT3 smo z eno skupinico totalno sfalil - pol pa spust med trnjem in zbunjem, tkole ene 70%.
Padcev kar nekaj - ob najhujsem jo fasem v stegnensko misico, potrgam si cep kompresijske nogavice in jih posteno fasem se s trnjem po celem telesu.
Kakrsnakoli misel na kaksen tempo seveda pade v vodo. Si recem, grem pa v planinarsko kategorijo. Kar nekaj tezav z nogo nato se do Male Ucke - kjer me tam ze na vozilo grs cakajoci Miomir vseeno preprica, da je bolje, da gremo v dolino na pasulj in Lasko. In prav je imel.
Drugace pa cestitke Simoni in ostalim.
Trasa pa vsaj v prvem delu orto hribovska - skoraj brez kakrsnekoli sanse, da bi se razvilo vsaj nekaj podobno teku. Cisto planinarjenje. V drugem delu (ki se ga zal danes nisem udelezil), po Cicariji, pa vem, da je precej hitreje..(za drugic).
Sebi pa predvsem zamerim tisto lutanje med KT-ji (pa kot rezervni castnik SV naj bi obvladoval vojno topografijo..)
Seveda odpade tudi LM
lptini
Tudi jaz sem bil prijavljen na ultro, in predcasno koncal.
Do KT1 je se slo, potem pa dva velika fellerja pri lovu na KT2 in KT3 (neoptimalne poti po cistem brezpotju). Predvsem na lovu na KT3 smo z eno skupinico totalno sfalil - pol pa spust med trnjem in zbunjem, tkole ene 70%.
Padcev kar nekaj - ob najhujsem jo fasem v stegnensko misico, potrgam si cep kompresijske nogavice in jih posteno fasem se s trnjem po celem telesu.
Kakrsnakoli misel na kaksen tempo seveda pade v vodo. Si recem, grem pa v planinarsko kategorijo. Kar nekaj tezav z nogo nato se do Male Ucke - kjer me tam ze na vozilo grs cakajoci Miomir vseeno preprica, da je bolje, da gremo v dolino na pasulj in Lasko. In prav je imel.
Drugace pa cestitke Simoni in ostalim.
Trasa pa vsaj v prvem delu orto hribovska - skoraj brez kakrsnekoli sanse, da bi se razvilo vsaj nekaj podobno teku. Cisto planinarjenje. V drugem delu (ki se ga zal danes nisem udelezil), po Cicariji, pa vem, da je precej hitreje..(za drugic).
Sebi pa predvsem zamerim tisto lutanje med KT-ji (pa kot rezervni castnik SV naj bi obvladoval vojno topografijo..)
Seveda odpade tudi LM
lptini
Run to the hills
- 27 Okt 2007, 23:57
#107460
Vsa čast vsem udeležencem da ste se udeležili tega zanimivega treking teka.
Sedaj pa dobra relaksacija in pivce za
duščco!
Se vidjamo!
ČAO!
Sedaj pa dobra relaksacija in pivce za
duščco!
Se vidjamo!
ČAO!
- 28 Okt 2007, 12:15
#107487
zz top poroča:
moja prva ultra 10ur35minut, mislil sem jo preteči v4urah in pol. že na startu
sem posumil, da je to posebna dirka, ker so imeli vsi super copate. kmalu po prvi KT sem videl,da bo tukaj potreben kompas. na srečo sem dohitel Janeza in Davida. 1000 krat hvala za tako specijalno orentacijo. v napotkih za dirko, me je čudilo, da je treba imeti svetilko in rezervne bat. pa smo jih še kako potrebovali. na cilj smo prišli srečno z večjimi in manjšimi poškodbami. to je cena pustolovščine.
lp ,zz top
moja prva ultra 10ur35minut, mislil sem jo preteči v4urah in pol. že na startu
sem posumil, da je to posebna dirka, ker so imeli vsi super copate. kmalu po prvi KT sem videl,da bo tukaj potreben kompas. na srečo sem dohitel Janeza in Davida. 1000 krat hvala za tako specijalno orentacijo. v napotkih za dirko, me je čudilo, da je treba imeti svetilko in rezervne bat. pa smo jih še kako potrebovali. na cilj smo prišli srečno z večjimi in manjšimi poškodbami. to je cena pustolovščine.
lp ,zz top
Za ogrevanje oplejem 10 koruz, potem grem pa v krompir.
- 28 Okt 2007, 14:38
#107495
kot pišejo predhodniki smo bolj ali manj uspešno končali predzadnjo tekmo HR treking lige,kratka rab je še pod ?takoj po startu se iz razpotegnjene kolone malo izdvojila skupinica 8 tekmovalcev,od tega polovica slovencev,ko smo se vzpenjali na kt2,nam je nasproti prišel kasnejši zmagovalec krajše proge BOJAN J..ki je tudi absolutni zmagovalec lige.prav tako SIMONA T. v ženski kat.,včeraj2. ČESTITKE! meni se je po dveh urah obnovila poškodba iz šmarne g.,tako da sem vesel,da sem sploh pritancal v cilj.tako sem danes iz avta v hudem dežju spremljal štart ZIMSKE LIGE na kališče,kjer je max.točke osvojil kuhar nejc,2.trilar klemen 3.boni LP ju
meni se je po dveh urah obnovila poškodba iz šmarne g.,tako da sem vesel,da sem sploh pritancal v cilj.tako sem danes iz avta v hudem dežju spremljal štart ZIMSKE LIGE na kališče,kjer je max.točke osvojil kuhar nejc,2.trilar klemen 3.boni LP jupočitek je pol treninga
- 28 Okt 2007, 17:15
#107516
Delni rezultati:
Unatoč najavama lošeg vremena, na startu Učka trekinga pojavilo se čak 134 trkača, od toga 46 ultraša i 88 planinara.
Tri prva ultraša istovremeno su ušla u cilj, pa su sva trojica zaslužila prvo mjesto.
1. Goran Modrušan, Andrej Mlakar i Andrej Mesner - svi 7.15h
Ultra žene::
1. Magda Horova 9.07
2. Tea Đurek 10.36
3. Mateja Vertelj 10.37
Planinarska žene:
1. Iva Nadalin 4.36
2. Simona Trobec 4.36
3. Anica Hribar 5.23
Planinarska muški::
1. Bojan Jevševar 3.30
2. Mauricio Križmanić 4.22
3. Anton Jerič 4.35
Ukupni poredak objavit ćemo čim ga bude.
Še nekaj fotk (glej spodaj na strani):
http://www.adnatura.hr/galerija.asp?gallery=27&page=1
Še ena galerija fotk:
http://picasaweb.google.com/slavko.sopina/UckaTreking
Unatoč najavama lošeg vremena, na startu Učka trekinga pojavilo se čak 134 trkača, od toga 46 ultraša i 88 planinara.
Tri prva ultraša istovremeno su ušla u cilj, pa su sva trojica zaslužila prvo mjesto.
1. Goran Modrušan, Andrej Mlakar i Andrej Mesner - svi 7.15h
Ultra žene::
1. Magda Horova 9.07
2. Tea Đurek 10.36
3. Mateja Vertelj 10.37
Planinarska žene:
1. Iva Nadalin 4.36
2. Simona Trobec 4.36
3. Anica Hribar 5.23
Planinarska muški::
1. Bojan Jevševar 3.30
2. Mauricio Križmanić 4.22
3. Anton Jerič 4.35
Ukupni poredak objavit ćemo čim ga bude.
Še nekaj fotk (glej spodaj na strani):
http://www.adnatura.hr/galerija.asp?gallery=27&page=1
Še ena galerija fotk:
http://picasaweb.google.com/slavko.sopina/UckaTreking
Nazadnje spremenil marjan, dne 30 Okt 2007, 06:43, skupaj popravljeno 3 krat.
Tek puca dušo
- 28 Okt 2007, 19:21
#107556
Čestitke vsem "trekerjem", dokazali ste, da se Janezi tudi v težkih pogojih dobro znajdejo. Še posebej 
Simoni in vsem, ki ste dosegli stopničke. "Šoder" je zakon, ali ne Marjan? Tista hoja na cilju po stopnicah danes bo hitro pozabljena, potem pa "up where we belong".
LP jan_jan
Simoni in vsem, ki ste dosegli stopničke. "Šoder" je zakon, ali ne Marjan? Tista hoja na cilju po stopnicah danes bo hitro pozabljena, potem pa "up where we belong".
LP jan_jan
Nazadnje spremenil jan_jan, dne 29 Okt 2007, 18:25, skupaj popravljeno 1 krat.
- 29 Okt 2007, 15:35
#107769
Bravo Simona in Bojan!
Iskrene čestitke za (pričakovana) prva mesta tudi v seštevku rezultatov celotne treking lige v letošnji sezoni!
Pašman, Mosor, Bjelolasica, Medvednica, Velebit, Žumberak in Učka, so res izjemno orjentacijsko i terensko zahtevne tekme in kaj reči kot skoraj neponovljivio, razen če se tega vi ne lotite tudi v naslednjem letu.!
Še veliko zmag in podobnih tekem tudi v bodoče vam želim!
Lep pozdrav iz Maribora! Zvone
Iskrene čestitke za (pričakovana) prva mesta tudi v seštevku rezultatov celotne treking lige v letošnji sezoni!
Pašman, Mosor, Bjelolasica, Medvednica, Velebit, Žumberak in Učka, so res izjemno orjentacijsko i terensko zahtevne tekme in kaj reči kot skoraj neponovljivio, razen če se tega vi ne lotite tudi v naslednjem letu.!
Še veliko zmag in podobnih tekem tudi v bodoče vam želim!
Lep pozdrav iz Maribora! Zvone
- 29 Okt 2007, 18:24
#107801
Bojan Jevševar (Jeb) je napisal fino poročilo na Adventure sport:
http://www.adventure-sport.net/index.php?option=com_sport&task=article&id=4078§ionid=60&rid=11
Čestitke vsem, posebej še skupnima zmagovalcema tudi z moje strani
Marjan
http://www.adventure-sport.net/index.php?option=com_sport&task=article&id=4078§ionid=60&rid=11
Čestitke vsem, posebej še skupnima zmagovalcema tudi z moje strani
Marjan
Tek puca dušo
- 30 Okt 2007, 07:24
#107863
Marjan, predlagam ti, da si o MM več prebereš na http://www.matej.info oziroma natančneje na
http://www2.arnes.si/~mmlaka10/Osebno/Osebi.htm, hobi tek.
Vse napisano služi kot instrument plašenja di(v)jakov športnikov v srednji šoli
Glede na to, da je Jeb eksplicitno podal svoje videnje dogodka na
http://www.adventure-sport.net/index.php?option=com_sport&task=article&id=4078§ionid=60&rid=11, mi vest nalaga, da ga podam še sam, hkrati pa bi malce razširil problematiko trekingov, da tisti, ki le berete, morda tudi sami kdaj pridete in doživite...
Kot tekač sprva nisem razumel, kako to, da laufa ne moreš spraviti nad 10 km/h. Lansko leto pa mi je po mojem prvem ultra trekingu na Bjelolasici postalo marsikaj bolj jasno. Bojan me je zvabil na tekmo in kot je v njegovem stilu, mi ni nič kaj veliko govoril (globoko v sebi pa je verjetno hihitajoče slutil, da se bo moj optimizem pred štartom hitro razblinil). Na tekmo takrat vzamem le dve mali opasani plastenki vode, o mehu niti ne razmišljam, no pa še eno frutabelo. Takoj pa štartu se zaženem na vrh smučišča kot da tečem iz Habakuka na Belvi, s pomočjo sonca uspem zaloge vode v prvi strmini,desetini tekme, več kot prepoloviti. Ko me trekingaši v grmovju začnejo prehitevati, mi je jasno, zakaj sem eden redkih, ki ima kratke hlače. Po spustu mi v želji po pospešku uspe pozabiti pogledati na karto in odtavam... daleč stran. Naprej pa ni vredno izgubljati besed, tekma se je takrat zame vsaj trikrat končala, na koncu pa mi vendarle uspe zaužiti pikantno porcijo pasulja na cilju, copati pa romajo direktno v kanto za smeti...
Mine eno leto celjenja ran.
Letos pa... na Samoborski treking pridem veliko bolj spoštljivo - prijavim se v planinsko kategorijo, dober teden dni pred tekmo pa z Bojanom izvedeva s kolesom še ogled terena nedaleč od naju. Za to, da okvirno spoznaš, kaj treking tekma sploh je, jo moraš začutiti v vseh telih telesa, predvsem pa v glavi. Tam je ključ. Na trekingih te ne premaga konkurenca, premagaš se sam, če prekineš navidzno vez možgani-telo.
Kot tekač na cesti sem vedno verjel v trde treninge in v dobro psihično pripravo, ki pride s časom, z dobršno mero avtosugestije pa lahko premagaš še tako teško progo.
Zanimiv in kar dolg preskok pa je s teka k trekingu. Čeprav zadeva deluje kot zelo zelo dolg dnevni bazni trening tekača, pa je bilo vsaj pri meni predelati kar nekaj možganskih celic tekača, da sem se navadil na tovrstno folkloro - spoznati sem moral, da obvezna oprema ni nujno nepotrebno breme, da večlitrski meh, ki ga vlačim po klancih ne ukrivlja hrbtenice, temveč zagotavlja preživetje v tekmovalnem smislu, da je izohipsa velikokrat pomembnejša od planinske poti, da je edina zanimiva kontrola naslednja kontrola, predvsem pa, da idealno pretečenega trekinga ni. Šele ko zreduciram idealizem na optimum svojih sposobnosti, lahko tekmujem.
Torej...Učka 2007.
Na štartu še upaš, da je tistih dobrih 3000+ m vzpona v ultra le pretiravanje organizatorja in poveličevanje težavnosti trase organizatorja, kmalu po štartu pa začutim, da bo oreng. Največjo napako tekme naredim po drugi kontroli (850m), kjer zaradi površnosti na karti pred kt2 nabijam nazaj dol (300m), nato pa k peti kontroli poskušam presolirati tistih 1000m
vr na Suhi vrh (kt5), pri poskusu iskanja bližnjice skozi ruševje v zadnjih 100m vzpona se poskus konča. Izguba kakih 5min, s konkurenco(skupaj 5 trekerjev) nadaljujemo naprej. Na Vratih hrvaška tekmovalca izbereta svojo varianto, trije Slovenci se odločimo za spust in med listjem zajamem korenino. Gleženj je še cel, brez udarnin tudi tokrat ne gre... Zajame me manjša kriza, primanjkljaj glukoze v glavi nadomestim s suhimi hruškami.
Ugotovim, da je 2.25l tekočine v mehu prešlo v plinasto stanje, na srečo v koči (kt6) polnim zaloge H. Andrej in Rok se zapodita v lov za Hrvatoma, ki sta pred nama caa. 2 minuti. Še danes ne vem, kje sta našla hitrejši prehod... Največje iskanje kontrole je bilo pri kt7. Vsaka čast organizatorju, bolj je skoraj ne bi mogel skriti. Česanje terena spet združi konkurenco. Iskanje prehoda skozi zaraščen svet postavi realizem pred iluzije, nadaljevanje pa postane bolj tekaško... Ko začenjam uživati v lepotah Učke in ko opazujem členovitost jadranske obale v ozadju, mi postane jasno, da preveč uživam in da duša potrebuje dodatno mero trpljenja, sicer bi človeka kar prijelo, da bi podlegel hedonistični predispoziciji sodobnega človeka in bi malce počil.
Sprememba tempa na kt8 dokončno izloči lanskega zmagovalca, Slovenci prevzmemo pobudo. Že ko z Andrejem misliva, da smo se otresli domačinov, se nam pri iskanju prehoda k predzadnji kontroli pridruži Goran,ki pride iz neke druge smeri, Rok malce zaostane, kar pa ga spravi v slabši položaj, dodatni pogledi na karto mu vzamejo dodatne sekunde. Tempo proti cilju raste, sestop vodi Goran, ki teren pozna iz challenge raca, z Andrejem pospraviva karti in le slediva... Hec je, da smo se za zmagovalca udarili šprintu na naklonu dolžine 200m caa. 30%, prehitevanje v spustu k cilju pa je bilo zaradi zelo ozke poti praktično nemogoče celih 30min, k zadnji kontroli pa smo odšli po nekajminutnem počitku. Organizatorju se ni zdelo pomembno, da med več kot sto ljudi na vaški veselici kontrolo označi tako, da bi jo sploh lahko videli. Po dobrih sedmih urah pa postanemo zmagovali vsi trije, pošteno...
Vsekakor je odsotnost letošnjega skupnega zmagovalca v ultra, orientacijskega genija Jeba, ki je tokrat superiorno opravil s konkurenco v planinski kategoriji, zmanjšala zanimivost tekme, a vendar je bil to zame prvi ultra treking, ki sem ga uspešno končal. Pozimi me poleg standradnih tekaških treningov čaka še piljenje orientacije, kar je na Učki odločilno, brez tega pa na trekigih na splošno ne gre.
Se pa človek na cilju tudi vpraša: kdo je zmagovalec, tisti , ki na trekingu pride prvi na cilj, ali tisti, ki celovitost poti vidi v celoti in v vseh obdobjih dneva, ki z instinkti jamskega človeka in z uporabo vse dodatne opreme pride na cilj. Komponent užitka je več, poanta tekme je odvisna od vsakega posameznika,se mi pa dozdeva, da je poanta užitka skrita nekje v grmovju nedaleč stran
marjan napisal/-a:Delni rezultati:
Tri prva ultraša istovremeno su ušla u cilj, pa su sva trojica zaslužila prvo mjesto.
1. Goran Modrušan, !!!!!!!!!!!!!:shock:Andrej:shock: Mlakar i Andrej Mesner - svi 7.15h
Marjan, predlagam ti, da si o MM več prebereš na http://www.matej.info oziroma natančneje na
http://www2.arnes.si/~mmlaka10/Osebno/Osebi.htm, hobi tek.
Vse napisano služi kot instrument plašenja di(v)jakov športnikov v srednji šoli
Glede na to, da je Jeb eksplicitno podal svoje videnje dogodka na
http://www.adventure-sport.net/index.php?option=com_sport&task=article&id=4078§ionid=60&rid=11, mi vest nalaga, da ga podam še sam, hkrati pa bi malce razširil problematiko trekingov, da tisti, ki le berete, morda tudi sami kdaj pridete in doživite...
Kot tekač sprva nisem razumel, kako to, da laufa ne moreš spraviti nad 10 km/h. Lansko leto pa mi je po mojem prvem ultra trekingu na Bjelolasici postalo marsikaj bolj jasno. Bojan me je zvabil na tekmo in kot je v njegovem stilu, mi ni nič kaj veliko govoril (globoko v sebi pa je verjetno hihitajoče slutil, da se bo moj optimizem pred štartom hitro razblinil). Na tekmo takrat vzamem le dve mali opasani plastenki vode, o mehu niti ne razmišljam, no pa še eno frutabelo. Takoj pa štartu se zaženem na vrh smučišča kot da tečem iz Habakuka na Belvi, s pomočjo sonca uspem zaloge vode v prvi strmini,desetini tekme, več kot prepoloviti. Ko me trekingaši v grmovju začnejo prehitevati, mi je jasno, zakaj sem eden redkih, ki ima kratke hlače. Po spustu mi v želji po pospešku uspe pozabiti pogledati na karto in odtavam... daleč stran. Naprej pa ni vredno izgubljati besed, tekma se je takrat zame vsaj trikrat končala, na koncu pa mi vendarle uspe zaužiti pikantno porcijo pasulja na cilju, copati pa romajo direktno v kanto za smeti...
Mine eno leto celjenja ran.
Letos pa... na Samoborski treking pridem veliko bolj spoštljivo - prijavim se v planinsko kategorijo, dober teden dni pred tekmo pa z Bojanom izvedeva s kolesom še ogled terena nedaleč od naju. Za to, da okvirno spoznaš, kaj treking tekma sploh je, jo moraš začutiti v vseh telih telesa, predvsem pa v glavi. Tam je ključ. Na trekingih te ne premaga konkurenca, premagaš se sam, če prekineš navidzno vez možgani-telo.
Kot tekač na cesti sem vedno verjel v trde treninge in v dobro psihično pripravo, ki pride s časom, z dobršno mero avtosugestije pa lahko premagaš še tako teško progo.
Zanimiv in kar dolg preskok pa je s teka k trekingu. Čeprav zadeva deluje kot zelo zelo dolg dnevni bazni trening tekača, pa je bilo vsaj pri meni predelati kar nekaj možganskih celic tekača, da sem se navadil na tovrstno folkloro - spoznati sem moral, da obvezna oprema ni nujno nepotrebno breme, da večlitrski meh, ki ga vlačim po klancih ne ukrivlja hrbtenice, temveč zagotavlja preživetje v tekmovalnem smislu, da je izohipsa velikokrat pomembnejša od planinske poti, da je edina zanimiva kontrola naslednja kontrola, predvsem pa, da idealno pretečenega trekinga ni. Šele ko zreduciram idealizem na optimum svojih sposobnosti, lahko tekmujem.
Torej...Učka 2007.
Na štartu še upaš, da je tistih dobrih 3000+ m vzpona v ultra le pretiravanje organizatorja in poveličevanje težavnosti trase organizatorja, kmalu po štartu pa začutim, da bo oreng. Največjo napako tekme naredim po drugi kontroli (850m), kjer zaradi površnosti na karti pred kt2 nabijam nazaj dol (300m), nato pa k peti kontroli poskušam presolirati tistih 1000m
vr na Suhi vrh (kt5), pri poskusu iskanja bližnjice skozi ruševje v zadnjih 100m vzpona se poskus konča. Izguba kakih 5min, s konkurenco(skupaj 5 trekerjev) nadaljujemo naprej. Na Vratih hrvaška tekmovalca izbereta svojo varianto, trije Slovenci se odločimo za spust in med listjem zajamem korenino. Gleženj je še cel, brez udarnin tudi tokrat ne gre... Zajame me manjša kriza, primanjkljaj glukoze v glavi nadomestim s suhimi hruškami.
Ugotovim, da je 2.25l tekočine v mehu prešlo v plinasto stanje, na srečo v koči (kt6) polnim zaloge H. Andrej in Rok se zapodita v lov za Hrvatoma, ki sta pred nama caa. 2 minuti. Še danes ne vem, kje sta našla hitrejši prehod... Največje iskanje kontrole je bilo pri kt7. Vsaka čast organizatorju, bolj je skoraj ne bi mogel skriti. Česanje terena spet združi konkurenco. Iskanje prehoda skozi zaraščen svet postavi realizem pred iluzije, nadaljevanje pa postane bolj tekaško... Ko začenjam uživati v lepotah Učke in ko opazujem členovitost jadranske obale v ozadju, mi postane jasno, da preveč uživam in da duša potrebuje dodatno mero trpljenja, sicer bi človeka kar prijelo, da bi podlegel hedonistični predispoziciji sodobnega človeka in bi malce počil.
Sprememba tempa na kt8 dokončno izloči lanskega zmagovalca, Slovenci prevzmemo pobudo. Že ko z Andrejem misliva, da smo se otresli domačinov, se nam pri iskanju prehoda k predzadnji kontroli pridruži Goran,ki pride iz neke druge smeri, Rok malce zaostane, kar pa ga spravi v slabši položaj, dodatni pogledi na karto mu vzamejo dodatne sekunde. Tempo proti cilju raste, sestop vodi Goran, ki teren pozna iz challenge raca, z Andrejem pospraviva karti in le slediva... Hec je, da smo se za zmagovalca udarili šprintu na naklonu dolžine 200m caa. 30%, prehitevanje v spustu k cilju pa je bilo zaradi zelo ozke poti praktično nemogoče celih 30min, k zadnji kontroli pa smo odšli po nekajminutnem počitku. Organizatorju se ni zdelo pomembno, da med več kot sto ljudi na vaški veselici kontrolo označi tako, da bi jo sploh lahko videli. Po dobrih sedmih urah pa postanemo zmagovali vsi trije, pošteno...
Vsekakor je odsotnost letošnjega skupnega zmagovalca v ultra, orientacijskega genija Jeba, ki je tokrat superiorno opravil s konkurenco v planinski kategoriji, zmanjšala zanimivost tekme, a vendar je bil to zame prvi ultra treking, ki sem ga uspešno končal. Pozimi me poleg standradnih tekaških treningov čaka še piljenje orientacije, kar je na Učki odločilno, brez tega pa na trekigih na splošno ne gre.
Se pa človek na cilju tudi vpraša: kdo je zmagovalec, tisti , ki na trekingu pride prvi na cilj, ali tisti, ki celovitost poti vidi v celoti in v vseh obdobjih dneva, ki z instinkti jamskega človeka in z uporabo vse dodatne opreme pride na cilj. Komponent užitka je več, poanta tekme je odvisna od vsakega posameznika,se mi pa dozdeva, da je poanta užitka skrita nekje v grmovju nedaleč stran
- 31 Okt 2007, 21:26
#108227
Še kompletni rezultati:
http://www.adnatura.hr/rezultati_uckamtrek.asp
http://www.adnatura.hr/rezultati_uckamtrek.asp
Tek puca dušo
VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA