Učka je bila res krasna trekerska destinacija. Vreme nam je bilo naklonjeno.
Nekoliko hladno, a sončno.Proga zanimiva. Maronov, ki jih nisem imel časa pobirati,
kot listja in trave. Prijetna družba, z dAVIdom sva se lepo ujela. Ves čas v družbi še
ŽarkaM, Gozdnega, Matej-Jethra in Martina. Velbloda sta se na koncu prebudila in malo
pobegnila. Ognjeni streli sta prišli na tekmo, čeprav bi morali iz zdravstvenih razlogov
počivati. Nazadnje pa sta zelo lepo opravili s progo. Sam sem se na štartu odlično počutil.
To je trajalo nekaj časa, na enem strmem spustu med KT1 in KT2 pa me je malo odneslo.
Pri tem sem s pestjo z vso močjo zaril med rebra. Zabolelo je kot hudič, lep čas sem
lahko dihal le zelo plitvo, ker je sicer silno bolelo. Sem bil prepričan, da ne bo šlo dalje,
a sem si rekel, da grem dokler gre. Tako sem se šel lep čas boj za preživetje. Malo po pol
proge mi je dal Žarko tabletko. Ne vem ali je bila protibolečinska, viagra ali placebo. A
sem imel občutek, da pomaga. Kmalu sem zaprosil še za eno. Prišel do cilja, vmes pa
postal iskreno veren. Kljub bolečinam mi je Učka ostala v zelo lepem spominu z vsemi
krasnimi razgledi, dišečim divjim žajbljem in drugim rastlinjem ob poti.
Na koncu je padIa prijetna analiza in podoživljanje izkušenj s kolonijo slovenskih trekerjev. Zdaj pa rehabilitacija in Laška runda.
