Zadnje novičke

[MatjazV]

Hoj,

punce in fantje, čestitke prav vsem za jekleno voljo in tolikokrat ponovljene vzpone na Šmarno . Upam, da so danes muskalfibri, žulji in ostale pritekline že počasi za vami in da ste že pripravljeni za nov nedeljski podvig v Sežani.

Čestitke organizatorju AVI-ju, Erotu in ostalim, še posebej pa najhitrejšima MiciM in Ivanu .

Lepo tekajte še naprej, Matjaž

[bobr]

Jaz komaj hodim in bog nedaj da so kje kake stopnice
Še hujše sem zdelan kot po maratonu. Sem vedno vedel da hribi niso zame

Kako ste ostali z okrevanjem?

[ero]

Kako ste ostali z okrevanjem?

brez problema malce trda meča in kolena po daljšem sedenju, drugače pa BP. ampak - ti si tekel navzdol, jaz sem se pa nazaj držal

[ero]

hoj,

v fotogalerijo sem zložil fotke, ki jih je ob pol sedmih zjutraj posnel Tomo Šarf. Tomo, hvala!

[zajc]

Ko sem videl Avi-jevo objavo o 12-urnem teku sem okleval. Na eni strani nisem imel posebnih izkušenj z gorskimi teki, poškodbo s TS sem komaj saniral, nisem imel nobene primerne obutve, za nameček pa je bilo v sredo in četrtek slabo vreme (sneg). Na drugi strani pa sem imel priložnost 12 ur hoditi in teči, biti v dobri družbi, uživati v nočnem teku, doživeti sončni vzhod na Šmarni gori in lahko bi še in še bi našteval razloge zakaj naj se tega udeležim.

Ker me je AVI prijavil, sem si rekel da poti nazaj ni več. Tako sem bil nekaj dni živčen (dobesedno), če mi bo sploh uspelo priti vsaj enkrat na vrh. No že ob štartu sem doživel „nočno“ moro – zamudil sem. Pet minut, vendar dovolj, da so mi že vsi ušli. Če mi Ero ne bi pokazal poti, bi se izgubil že na začetku.

Pred vrhom ujamem skupino, kjer se vpišemo v zvezek in potem so se ostali kot „snete sekire“ zapodili navzdol. Grozno. Sem mislil, da se to počne počasneje, npr. zaradi možnosti poškodbe kolen itd. Ni mi preostalo drugega kot da jim sledim, vendar ne tako hitro in nekateri so imeli že na naslednjem vzponu precejšnjo prednost. Nekako mi uspe ujeti Yogi-ja in MiroR-ja in z njima vztrajam 4 vzpone, ko ugotovim, da tako ne bo šlo več naprej. Bil sem namreč brez palic in vsak korak navzgor mi je jemal moči, navzdol pa je bilo še huje.

MiroR in Yogi mi kmalu uideta, jaz pa sem počasi kobacal za njima in po 6 vzponu sem že razmišljal, da bi odstopil, ker sem bil popolnoma brez moči. Izgleda da je AVI videl (6 čut), da sem popolnoma obupan in se je spomnil, da je imel v avtu rezervne palice. Ponudil mi jih in jaz sem seveda ponudbo sprejel. 7 vzpon je šel zaradi tega kot namazan in sem se veselil, da bo šlo vse v redu. No, pa ni šlo. Po spustu so se mi začele pojavljati (znane) bolečine v levem stegnu. Takrat sem bil odločen, da bom odstopil, če me po dveh naslednjih spustih ne bo prenehalo boleti levo stegno (kdove katera mišica). Očitno sem v 8 in 9 vzponu in spustu začel uporabljati drugo tehniko, saj je bolečina povsem popustila in lahko sem nadaljeval do konca. Imel sem občutek, da mi je šele po 10. vzponu „zalaufalo“, ker tisto prej ni bilo za nikamor.

Na koncu sem se ob vzpenjanju kratkočasil z opazovanjem obiskovalcev Šmarne gore, ki so šli na vrh z bleščečimi belimi čevlji in se poskušali izogniti blatu – seveda neuspešno. Hecen je bil tudi Uroš s svojimi snežno-belimi tekaškimi čevlji, ki je bil prav tako optimist, da bo prišel dol čist.

Skratka vzdušje je bilo fenomenalno, srečal veliko znanih ljudi med pohodniki, okrepčevalnica pa je bila zatočišče, kjer si dobil moralno podporo za nadaljevanje. Bravo organizatorjem in vsem sotekmovalcem.

Kako sem preživel vse to? V ponedeljek sem mislil, da ne bom mogel hoditi, v torek sem bil že bolj optimističen. Danes sem šel poskusno teči in ob teku navzdol (rahel klanec) sem se počutil kot bi me nekdo v stegna špikal z razbeljenim kosom kovine. Takega muskelfibra nisem imel že zelo doooooooolgo. Bognedaj, da moram po kakšnih stopnicah.

[miroR]

Moram priznati,da jaz večjega muskelfibra nisem imel.Tako sem lahko že v ponedeljek
opravil lažji trening,v torek pa je že šlo na polno.

[yogo]

Tudi naša družina je v ponedeljek počivala, si celila rane "beri" kolena in obujala spomine na lepo nedeljsko druženje na ŠG. Na torkovem treningu je bilo težko začeti saj so bile noge še težke vendar je po ogrevanju steklo. Danes pa je že šlo na polno, kot pravi miroR.
Žiga in Luka sta prvič občutila musklfibr, kar pa pri hitrosti s katero sta se spuščala niti ni čudno.

Upam, da ste vsi vedeli za brezplačen čaj pri Ledineku, ker je kljub odlični okrepčevalnici "Pri štengah" pasalo kaj spiti tudi na vrhu. Mogoče bi se bilo z Mihatom drugo leto prej pogovoriti za pomoč?

lp Yogo

[PeterM]

Ko je AVI objavil, da se bo letos obnovila lanska zgodba 12 ur Rekorda Šmarne gore,
nisem imel pretiranih pomislekov. Bo že, sem si rekel. Vreme je bilo par dni prej malo divje.
Bom pa uporabil derezice, sem si rekel. Pa bo. Za namero sem povedal še ženi Ireni.
Ji rekel, da ni nič takega. Greš gor pa dol. Tolikokrat kot zmoreš in to je to. Se je
pridružila. Po kratkem spancu, približno 2 uri, se odpraviva. Zbere se nas lepo število.
Dobimo številke z imeni. In gremo.
Tu naj omenim, da se je AVI zelo izkazal pri organizaciji. Svoje pa sta dodala še Andreja
in Ero.
Prvi vzpon smo šli umirjeno gor in dokaj umirjeno dol. Pri meni se malo zaplete. Baterija
slabo sveti. Na obratu vzamem rezervno, ta zataji. Reši me Ero, ki mi posodi svojo.
Hvala Ero. Ob tem dogajanju se drugi zapodijo gor. Jaz pa za njimi. Poln adrenalina.
Gor pridem precej hitro. Kakšnih 21 minut. Navzdol se umirim, priključi se AVI.
Obnoviva timsko delo s trekingov in greva skupaj do konca. Noč je bila kar temna,
podlaga pomrznjena, blata v prvem delu ni bilo kaj prida. Ob prvem spustu se
oglasi sova. Presenetimo srno. Dva petelina izmenično kričita in se čudita. Mi pa vrtimo
kroge, se spodbujamo ob mnogih srečevanjih. Noč mineva hitro, T1 odneha zaradi križa,
Elingr, ker je prišel z žura, Cveto zaradi kolena. Začne se daniti, pospravljamo čelke,
naredi se čudovit sončni vzhod. Prvi obiskovalci so bli zelo zgodnji, še v temi.
Pridruži se Alja s spremljevalci. Z AVIjem sva dolgo vrtela kroge po 40 minut. Občutki
so odlični. Ivan ne popušča. Z izjemno energijo vrti krog za krogom. Vse več ljudi
srečujemo. Me niti malo ne motijo. Berejo, kaj imamo zapisano na štrevilkah. Neverjetno, koliko ljudi me pozna po imenu. Padajo dialogi v stilu.
- A 12 pomeni, da tečete 12 ur.
- Ja, odgovorim.
- in katerič greš ti?
- 13.-ič.
- Ne me zaj**vat
Ali pa: - Meni je še 1x težko in podobno.
Ali: godpodična derezic pa danes ne boste potrebovali, - Še včeraj so prav prišle, odgovori.
Kakorkoli, bili smo odlično sprejeti med sprehajalci, ki jih je bilo tam okoli 12 ure kot
listja in trave. A me ni motilo nič. Pomrznjena zemlja se je ogrevala in počasi je blato
pokazalo svoj blatni obraz. Iz kroga v krog bolj je čofotalo. No, sem si mislil.
Če to ni lepo, še blatno kopel smo dobili za po vrhu. Pogledam na uro. Ponovitev lanskih
16 vzponov ne bo problem, tudi 17 bi šlo, a bi bilo potrebno iti bolj na škrge. Z
AVIjem skleneva, da bo 16 lep rezultat. Umirjeno greva do konca. Na zadnjem obratu
AVI pomaga pospravljati okrepčevalnico, sam si naložim precej težak nahrbtnik s
pokali, ki jih je AVI pripravil za podelitev najvztrajneših tekačic in tekačev in za 12 ur
Rekorda Šmarne gore. Skupaj 12 pokalov! Še zadnji užitki in 16 vzponov v približno
pol ure boljšem času kot lani. Pa čeprav je bil zadnji krog zaradi posebnih okoliščin
časovno malo daljši.
V cilju obsedim ob zvezku, kamor smo se zapisovali. Opazi me čudovita Ledinekova
hči. Ja kaj pa ti? A si živ? A boš čaj? In ga je prinesla.
Hvala. Bil sem živ. Čaj pa je teknil.
Sledilo je le še martinčkanje na vrhu, podelitev nagrad. Začetek regeneracije,
malo hrane in pijače.
Ivan 19 vzponov, MiroR 17, AVI in PeterM skupaj 16, Zajc tudi 16.
MiciM 12, MarijaT 11, Alja 8. Vesel sem bil za Ireno, ki jih je naredila 7.
Podrobni rezultati bodo kmalu objavljeni.
Prireditev je bila zelo uspešna, s svojim vzpenjanjem in spuščamjem sem bil zadovoljen.
'Kvadre' sem čutil še v ponedeljek in torek, tek je odpadel, v sredo sem lahko počasi tekel
po ravnem, hitro navzgor, dol sem pa hodil.
Se vidimo ob letu osorej.

[miciM]

No mene pa je prehlad položil v posteljo, pot do WCja je bila pa tudi kar naporna , danes so noge že dobro, grlo še ne čisto, občutki nedeljskega druženja pa še vedno enkratni, drugo leto pa spet - mogoče 11x, da ne bom tako ..........ali pa več treninga do takrat

[marjan]

Čestitke vsem za super dosežke Pravi asi ste

Lep pozdrav,
Marjan

[ero]

hoj,

AVI je pripravil rezultate (hvala!) in na voljo so vam kot PDF datoteka. nekateri ste bili zelo pridni in hitri, čestitam!

ps: desnokliknite na povezavo in izberite odpiranje v novem zavihku / oknu ali snetje na disk...

[AVI]

hoj,

AVI je pripravil rezultate (hvala!) in na voljo so vam kot PDF datoteka. nekateri ste bili zelo pridni in hitri, čestitam!

ps: desnokliknite na povezavo in izberite odpiranje v novem zavihku / oknu ali snetje na disk...

Tako, končno je uspelo...ja, kaj bi brez Andreje ....mi je pridno narekovala čase in sedaj jih imamo.... ...hvala Ero-tu za objavo...
bravo vsem
LP

[2MUCH4ME]

PDF datoteka.

Pa ja ni Cveto v četrtem vzponu podrl Zarnikov Rekord Šmarne gore??
Ni čudno, da je kasneje omagal!!!

[AVI]

uf...ja, tudi to se zgodi pa ne mislim Cvetotu, ampak meni....bom pogledal v zvezek z vpisi, kako je prišlo do tega...potem pa popravimo.... ...hvala

[zvone]

Pozdravljeni Šmarnogorčani!

Vau!

Šele zdaj (objavljeni časi) se vidijo vaši res izjemni dosežki!

Sem brez besed!

Ni mi jasno, kdaj ste sploh "kaj pojedli, kaj spili,...,...

Še enkrat

Lep pozdrav iz Maribora! Zvone