Ko je AVI objavil, da se bo letos obnovila lanska zgodba 12 ur Rekorda Šmarne gore,
nisem imel pretiranih pomislekov. Bo že, sem si rekel. Vreme je bilo par dni prej malo divje.
Bom pa uporabil derezice, sem si rekel. Pa bo. Za namero sem povedal še ženi Ireni.
Ji rekel, da ni nič takega. Greš gor pa dol. Tolikokrat kot zmoreš in to je to. Se je
pridružila. Po kratkem spancu, približno 2 uri, se odpraviva. Zbere se nas lepo število.
Dobimo številke z imeni. In gremo.
Tu naj omenim, da se je AVI zelo izkazal pri organizaciji. Svoje pa sta dodala še Andreja
in Ero.
Prvi vzpon smo šli umirjeno gor in dokaj umirjeno dol. Pri meni se malo zaplete. Baterija
slabo sveti. Na obratu vzamem rezervno, ta zataji. Reši me Ero, ki mi posodi svojo.
Hvala Ero. Ob tem dogajanju se drugi zapodijo gor. Jaz pa za njimi. Poln adrenalina.
Gor pridem precej hitro. Kakšnih 21 minut. Navzdol se umirim, priključi se AVI.
Obnoviva timsko delo s trekingov in greva skupaj do konca. Noč je bila kar temna,
podlaga pomrznjena, blata v prvem delu ni bilo kaj prida. Ob prvem spustu se
oglasi sova. Presenetimo srno. Dva petelina izmenično kričita in se čudita. Mi pa vrtimo
kroge, se spodbujamo ob mnogih srečevanjih. Noč mineva hitro, T1 odneha zaradi križa,
Elingr, ker je prišel z žura, Cveto zaradi kolena. Začne se daniti, pospravljamo čelke,
naredi se čudovit sončni vzhod. Prvi obiskovalci so bli zelo zgodnji, še v temi.
Pridruži se Alja s spremljevalci. Z AVIjem sva dolgo vrtela kroge po 40 minut. Občutki
so odlični. Ivan ne popušča. Z izjemno energijo vrti krog za krogom. Vse več ljudi
srečujemo. Me niti malo ne motijo. Berejo, kaj imamo zapisano na štrevilkah. Neverjetno, koliko ljudi me pozna po imenu. Padajo dialogi v stilu.
- A 12 pomeni, da tečete 12 ur.
- Ja, odgovorim.
- in katerič greš ti?
- 13.-ič.
- Ne me zaj**vat
Ali pa: - Meni je še 1x težko in podobno.
Ali: godpodična derezic pa danes ne boste potrebovali, - Še včeraj so prav prišle, odgovori.
Kakorkoli, bili smo odlično sprejeti med sprehajalci, ki jih je bilo tam okoli 12 ure kot
listja in trave. A me ni motilo nič. Pomrznjena zemlja se je ogrevala in počasi je blato
pokazalo svoj blatni obraz. Iz kroga v krog bolj je čofotalo. No, sem si mislil.
Če to ni lepo, še blatno kopel smo dobili za po vrhu. Pogledam na uro. Ponovitev lanskih
16 vzponov ne bo problem, tudi 17 bi šlo, a bi bilo potrebno iti bolj na škrge. Z
AVIjem skleneva, da bo 16 lep rezultat. Umirjeno greva do konca. Na zadnjem obratu
AVI pomaga pospravljati okrepčevalnico, sam si naložim precej težak nahrbtnik s
pokali, ki jih je AVI pripravil za podelitev najvztrajneših tekačic in tekačev in za 12 ur
Rekorda Šmarne gore. Skupaj 12 pokalov! Še zadnji užitki in 16 vzponov v približno
pol ure boljšem času kot lani. Pa čeprav je bil zadnji krog zaradi posebnih okoliščin
časovno malo daljši.
V cilju obsedim ob zvezku, kamor smo se zapisovali. Opazi me čudovita Ledinekova
hči. Ja kaj pa ti? A si živ? A boš čaj? In ga je prinesla.
Hvala.
Bil sem živ. Čaj pa je teknil.
Sledilo je le še martinčkanje na vrhu, podelitev nagrad. Začetek regeneracije,
malo hrane in pijače.
Ivan 19 vzponov, MiroR 17, AVI in PeterM skupaj 16, Zajc tudi 16.
MiciM 12, MarijaT 11, Alja 8. Vesel sem bil za Ireno, ki jih je naredila 7.
Podrobni rezultati bodo kmalu objavljeni.
Prireditev je bila zelo uspešna, s svojim vzpenjanjem in spuščamjem sem bil zadovoljen.
'Kvadre' sem čutil še v ponedeljek in torek, tek je odpadel, v sredo sem lahko počasi tekel
po ravnem, hitro navzgor, dol sem pa hodil.
Se vidimo ob letu osorej.