To je bil nor konec tedna, vesel in žalosten obenem. Minilo je eno leto od smrti Lare, hčerke miroR in Zdenke, sestre Natje in Sare. Že dolgo nazaj sem razmišljal, da bi lahko za Laro odtekel in ji posvetil vsaj en tek, kar je najmanj kar lahko storim za družino Režonja. Prireditev v Vogau je bila natanko 1 leto po tragičnem dogodku. Tik pred odhodom pa sem izvedel, da je umrl oče moje najboljše prijateljice, s katerega pogreba sem se ravnokar vrnil
V Vogau sem šel že en dan prej in prenočil v hotelu "mama". Z miroR sva zvečer na kraju nesreče prižgala sveče v spomin njegove hčerke Lare. Žalostno. Začutil sem kako zelo mu je hudo.
V Vogau smo prišli zelo hitro, opravili registracijo in tek se je začel. Potihoma sem računal na uvrstitev med prvih deset. Začel sem hitro, prehitro, da sem se moral "bremzati". Prve štiri ure sem jedel napolitanke in veliko pil. Tudi goveja juha mi je vlila moči. Iz kroga v krog je postajalo vedno bolj vroče, da se je kapa, potopljena v vodo, do naslednjega kroga povsem posušila. Po četrti uri sem do konca skoraj vsak krog popil ali izotonik in vodo ali kokakolo, jedel pa nisem več. Izračunal sem, da sem skupaj popil najmanj 15 litrov tekočine. Vmes sem šel 1x na stranišče, kjer sem "odplaknil" negativne misli. Največ težav sem imel med 5.-10. uro, ker so me zelo bolele noge. Po 10. uri pa se mi je odprlo. Kar naenkrat so izginile bolečine v nogah in iz kroga v krog do konca sem tekel hitreje. Ker sem praktičen, sem za vsak slučaj, če tega nikoli več ne bom bil sposoben ponoviti, še bolj pospešil. Koliko sem dejansko sploh pretekel sem izvedel tako in tako šele pol ure po koncu. Prav to mi je bilo najbolj všeč, da nisem vedel koliko sem pretekel niti nisem vedel kateri sem. Okoli 7.-8. ure mi je to sicer pokvaril napovedovalec, ki je povedal, da sem na prvem mestu. Ker nisem vedel, koliko sem bil pred zasledovalci sem samo tekel in tekel (
http://goo.gl/8pT55). Praktično nisem imel težav, razen bolečih nog, podobno kot ob nekajurnem nakupovanju v velikih trgovskih centrih, na koncu utrujenost in vzdražen želodec, ki sem ga umiril z govejo juho. Ko sem dal dol superge, so se mi prikazali žulji in na palcu desne noge t.i. "črni noht", ki zdaj boli za znoret.
Drugače mi je bila prireditev zelo všeč. Nekateri so navijali neverjetnih celih 12 ur. Jaz jim pravim ultra-navijači. Glasba skoraj na vsakem ovinku nam je narekovala tempo. Okrepčevalnica je bila zelo dobro založena, samo nisem imel časa, da bi se od vsega lahko tudi najedel
Prenočil sem spet v hotelu "mama", ker nisem bil sposoben z avtom prevoziti niti enega kilometra in se domov vrnil šele v nedeljo zgodaj popoldne. Vsem sodelujočim čestitam za pretečene kilometre in se zahvaljujem za spodbudo in podporo (veste kateri
). Zahvaljujem se tudi vsem za čestitke. Taka podpora mi veliko pomeni. Hvala.
Prav dobro se mi zdi, da sem s spodbujanjem pripomogel
nani, da je pretekla 43 km. Sem mislil, da sem se trudil zaman