Forum za opise in izkušnje iz tekaških prireditvah. Povejte, kako je bilo. Lahko ali težko, da gremo prihodnjič še mi zraven :)

Moderatorji: ero, AVI

#273382
Hej!

12 ur Šmarne gore, super :clap: ! Se previ, ob dveh zjutraj prideš na štart, kjer ( pazi to ) ni štartnine, pa ti prijazni štarter vseeno podari luštne nogavičke, pa lepo lepo številko, s tvojim imenom :)....potlej pa gasa, gor - dol, dvanajst ur, čez par uric te pozdravi sonček pa ptički ti malo zapojejo, še čez par uric te pozdravijo začudeni pohodniki, nekako takole :shock: :arrow: :?: . Ob dveh popoldan zadnjič prisopihaš na vrh, počutiš pa se odlično 8) !

Hvala Andreja & David, pa vsem ostalim, s katerimi smo se preganjali po hribu, bilo je lepo, pa spet bo lepo, če ne prej pa drugo leto!

Fajn bodte! :D
#273389
:D

težko je razumeti, če nisi zraven. Kaj nas vleče ob drugi uri zjutraj poditi se venomer na isti hrib, celih dvanajst ur. Če razmišljam o tem, res je malo noro, vendar, ko sem zraven, ko vas srečujem na pobočju Šmarne gore, ko slišim komentarje, vzpodbude in vidim nasmejane obraze, tudi ob drugi popoldan vem, zakaj sem zraven. Štirinajst vzponov je kar tako za sladico, vse ostalo ste vi, draga tekaška družba, ki me napolnite z energijo za nadaljne podvige. Telo se res utrudi, toda duh je mnogo bolj živ. Hvala vsem in posebej Andreji in Davidu :laola
#273394
Živjo,
Čestitke udeležencem in organizatorjem.
Sicer nisem imel namena dirkat - do tam bo še kar nekaj vode preteklo :? , sem pa imel namen pridet navijat in posnet/slikat. Namesto tega sem tekal okoli metelkove s tamalim :( .

Dobri ste! Ni kej rečt. Bomo mi tašvoh še mal žgancev papal, da bomo vsaj v pete gledal :lol: .
lp,
Miha
#273396
Vse je v glavi
Dan se je začel kar vzpodbudno. Temperatura je bila ugodna in niti na misel mi ni prišlo, da mi bo 12 ur prekleto vroče. Na predlog Semjula sem vetrovko slekel že pred startom. Prvi vzpon je bil za dušo in prvi spust bolj v raziskovalnem tempu. Malo potipam, potem pa zares. V meni je bil tekmovalni adrenalin, ki ni dopuščal popuščanja. Strategije sem imel skrbno načrtovane in najhitrejša varijanta je bila 40 minut za en krog. S tem tempom se zasleduje 18 vzponov v 12 urah. Verjel sem, da bom uspel s 17 vzponi, čeprav sem se v podzavesti bal bolečine, ki se mi zadnje leto prikrade v spodnjem delu trebuha in petne bolečine, ki se zadnje mesece oglasi po dveh urah aktivnosti. Z bolečino sem se sicer že navadil dobro shajati.
Po drugem ali tretjem vzponu se začne oglašati petna bolečina in to samo na ravninskem predelu pri spustu med cesto in gozdom. Na strmih stopnicah bolečina takoj popusti. Fantastično. Počutim se odlično in vzponi se kar vrstijo. Noč ne dovoli, da bi prepoznal vse srečujoče tekmovalce, saj se ne spodobi svetiti jim v obraz, vendar sem vedno opazil vsaj gamaše od Šavsa, pa vzorčaste hlače AVI-ja, fluorescentne majice Maryet in Srečota, kratke rokave Semjula, NeverGiveUp majico Zajca in kompresijsko oblečenega PetraM … Noč so popestrili pozdravi ženske ekipe, ki so sredi najtrše noči pozdravljale z »dober dan«.
Slika

Na sedmem vzponu se je res pričelo daniti in obrazi so zasijali v polni podobi.
Osmi vzpon je dvignil petne bolečine do praga in po devetem vzponu se končno ustavim na spodnji postaji.
Ne gre več. Če bi bil s svojim prevozom, bi se takrat odpeljal, tako pa sem le iz hladilne torbe potegnil za uteho eno pivce. Ob silnem jamranju se me usmili Cveto in mi ponudi kremo F23, s katero sem si dolgo masiral peto. Bolečina je počasi popustila, piva pa je tudi zmanjkalo in kaj bi drugega, kot … gremo nazaj na breg. Še prej pa sem seveda pogoltnil še dve protibolečinski tabletki.
Nadaljevanje v deseti vzpon ni bilo prežeto s tekmovalnim nabojem, a je bilo kar zabavno. Imel sem več časa za klepetanje, malo fotkanja, poziranja in vzklikanja »ha-hu, energija je tu«.
Opazoval in občudoval sem dotlej nepremagljivega Šavsa z nenavadno vedrim nasmehom ob vseh teh vzponih in neutrudnega Avija, ki je lahkotno skakljal čez stopnice brez formata in počasi ujel in celo prehitel legendarnega Šavsa. Nihče si ni mogel niti misliti, da bo padel nov rekord in da ga bo tako suvereno dosegel neobrit skuštran mladenič, kateremu tudi za trenutek ni zmanjkalo dobre volje. In da bo še bolj pestro, se je moral med tekmo še z oskrbnikom na vrhu dogovarjati o poteku zaključne fešte, saj je narod masovno drvel na Šmarno goro.
Množice so preplavile ozke poti in le stežka se je bilo možno v zadnjih urah prebijati med sprehajalci z otroci, s psički, med starejšimi in med razigrano mladino. Neverjetno, kako je ob teh oteženih razmerah Aviju uspevalo ohranjati bliskovito hitrost in jo proti koncu celo še stopnjevati. To še ni nič. Ko je končno premagal zadnji vzpon in je ura pokazala 14.00, že je organiziral fotkanje, pogostitev, podelitev, sponzorske nagrade (tudi hokejske karte, ki jih je prinesel Tovariš Toni)… Noro, noro, noro, kaj vse zmore človek, če ima takšno punco (pardon, takšno ženo), kot je Andreja. Hvala obema.
Slika

Čestitke vsem udeležencem
#273417
Takole smo se imeli...

http://www.davidkadunc.si/12-ur-rekorda ... gore-2012/

Zares še enkrat hvala vsem za fantastičen dan... :D in čestitke za vse opravljene vzpone :clap: .Za drugo leto se pa tako ve... :lol: :clap:

Kot ZdravkoC reče: »ha-hu, energija je tu« in Zdravko ob takih ljudeh in ženi ob strani ti energije enostavno ne more zmanjkati. :D :D
#273444
Ste bili pa pridni. Ne vem če sem bil gor 22x v štirih letih :D :D in potem še 2006 na teku. Se pa spominjam, da sem tekel na prvem teku (bilo je okoli Šmarne gore, start pred našo šolo)
Super ste oddelali, verjetno je proga fajn znucana. :wink: :laola :laola :laola :laola :laola
#273457
Prvi letošnji resni cilj mi je spolzel iz nog :D in se sprašujem koliko bi jih spravil skupaj.

Nič ne de, raje ene velike čestitke vsem :laola

Kot trener sem pa tudi zadovoljen z varovanko :heart

Res ste dobri.

Avi v Chamonix ne bo šel samo na izlet :wink:

lp
Marjan
#273463
Avi, spet ti je šlo kot po maslu. Tokrat poleg organizacijskega, tudi v tekmovalnem smislu, saj si postal pravi borec na evropski ravni. Postavil si zelo visoke meje in me prav zanima, kdo in kdaj jih bo uspel preseči.
Poraja se še eno vprašanje. Od skromnega okteta, kolikor nas je bilo pred tremi leti, dvajsetirice predlani in skoraj trideset lani, je bilo letos že preseženo število 50. Naraščajoči trend udeležbe je očiten, tako, da se nas boš moral v bodoče otepati z uvedbo štartnine (pri tem ne mislim na oderuške škofjeloške mostove) ali ostrejšimi pogoji tekmovanja - ha ha ha. (David že ve, zakaj se smejem)
David in Andreja, še enkrat hvala za lepo preživeto sobotno dopoldne.
Kapo dol
Kdor ne teče, ni Slovenc
#273509
Hvala vsem za čestitke in vzpodbudne besede. Res naju veseli, ko prebirava te komentarje in vidiva, da ste bili zadovoljni in da ste zares uživali na Šmarni gori. :D Res smo si pripravili čudovit dan...vsi skupaj in ob pomoči vseh. Od tega, da je Cveto priskočil z "vodno postajo" ko nam je prva zaloga vode pošla, do sladkih dobrot Yogota in Marije, do pomoči na postojanki s stani Česna in tako naprej...vsak je prinesel svoj kamenček v mozaik in nastala je prelepa slika z naslovom "12 ur Rekorda Šmarne gore". :D

Številka res raste in kar naj, več nas je bolj veselo je...kakšnih "hudih" sprememb pa "žal" ni predvidenih... :lol: :lol: :lol:

Dolgujem pa že eno veliko zahvalo Semjulu, ki me je v zadnjih vzponih zalagal z izotonikom brez katerega bi verjetno težko skupaj spravil vseh 22 vzponov. HVALA Semjul še enkrat! :D
#273522
Vtisov se v 12 urah nabere toliko, da sem potrebovala kar nekaj dni, da sem jih uredila. Ko sem se leta 2003 prvič udeležila tekme "gor-dol-gor-dol-..." - 12 ur Kališča, sem si takrat na cilju obljubila, da na take preizkuse ne grem več. No, resnica je čisto drugačna. Kališča (12 ur in kasneje 6 ur) nisem nikoli izpustila, za Šmarno goro sem pa pogum zbirala kar 4 leta.
Naj se izrazim z besedami pokojnega Tomaža Humarja: letos me je Šmarna gora "poklicala" in sem šla. Še pred štartom dobim nekaj spodbudnih SMS-jev: hvala Drejka, Peter, Irena in Tatjana!
Že ob prevzemu štartne številke me prevzame ganjenost nad Andrejo in Davidom - s kakšno ljubeznijo sta nas praktično sredi noči pričakala s polno obloženo mizo in predvsem z občutkom, da sta vsakega od nas posebej vesela. Lepo! Čas do samega štarta je hitro minil in že se je zaslišalo Avi-jevo odštevanje tri, dva, ena, start! Neopisljivo lep je bil pogled na reko lučk na pobočju Šmarne gore. Pred začetkom je Avi sicer govoril nekaj o "sportsko laganem" prvem vzponu - kako relativen pojem je to! Poskušam slediti tempu tistih pred menoj, vendar v trenutku dobim težke noge. Umirim se in nadaljujem v svojem tempu. Že doma vizualiziram 12 vzponov, seveda ob predpostavki, da bo telo sledilo programu v glavi. Vsak vzpon naredim s posebnim namenom - posvetim ga meni dragi osebi. Tako "odklopljena" nizam vzpone in sestope, le srečanje z posamezno lučko me za kratek hip postavi v realen svet. Mala kriza nastopi po petem vzponu, že razmišljam o tem, da bi zapustila to čudovito družbo in odšla domov. Ravno v tem razmišljanju me ob spodnji okrepčevalnici ujame Avi in mi pove, da prihaja zanj najlepši čas tega preizkusa - opazovanje prebujanja dneva na Šmarni gori. On bo že vedel, zato se počasi odpravim v šesti vzpon - in res, trenutki, ko se noč poslavlja in svetloba počasi zmaguje, so res veličastni, neopisljivi... Ujamem ritem, "se dokončno kalibriram - kot bi rekel Avi" in čas res hitro teče. Po desetem vzponu me pride na kratko pozdraviti Drejka - kot dopingirana se spet odpravim proti vrhu. Že doma sva se dogovorili, da bova zadnji - 12. vzpon opravili skupaj, za naju ima globok simbolični pomen. Potrebno je malo časovnega usklajevanja, kdaj se dobiva pri vznožju. In res, malo čez 12. uro pride Drejka, a ne sama, z njo so še Irena, Matic, Vaneja, Sara in Kyra. Zelo se jih vesela! Med potjo navzgor tako klepetamo, da sploh izgubim občutek za utrujenost in kot bi mignil mine tudi zadnji vzpon. Sledi tisti najlepši del "tekme": pivo, miške, klepet, pa spet pivo,...
Naj zaključim: hvala Drejki, ki je verjela, da lahko naredim 12 vzponov z nasmehom na obrazu - cilje je bil v popolnosti dosežen.
Hvala Vama - David in Andreja, brez vaju tudi tega kratkega poročila ne bi bilo, predvsem pa ne bi bilo občutkov, ki bodo v moji duši ostali zapisani za zmeraj.... Hvala, hvala, hvala!
In nenazadnje: hvala vsem "norcem" te posebne "tekme" - za vsak podarjen nasmeh, za vsako spodbudno besedo, za vso izraženo pozitivno energijo...

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA