- 12 Avg 2013, 22:42
#310824
Niti ne vem, kdaj sem dobil idejo, da bi poskusil strasirati en daljši krog po hribih v okolici Postojne. Tukaj okrog je polno lepih trail poti. Sicer ni visokogorja, ampak meni osebno je lepše teči v gozdu kot po skalah.
Pomagal sem si z Geopedio, ker se mi je zdelo lažje, če tečem po markiranih poteh. Krog gre po vseh omembe vrednih klancih v okolici Postojne ( Javorniki, Sv. Trojica, Osojnica, Vremščica, Nanos, Sv. Lovrenc) in ima cca. 86 km in 3500 višincev.
S poročilom sicer zamujam slab teden, ampak bolje pozno kot nikoli. Mogoče bi šel drugič kdo za družbo zraven, tokrat pa sem tekel raje sam, saj sem šel prvič teči tako razdaljo in se nisem želel prilagajat.
Datum 7.avg ima zame tudi poseben pomen, zato sem tudi vztrajal ne glede na slabe vremenske razmere, ko so povsod padali vročinski rekordi. Predviden start sem najprej premaknil iz pete na drugo uro in nazadnje kar na polnoč. Sicer še nikoli nisem tekel ponoči z lučko, ampak enkrat je treba začeti.
Za spremljavo se mi je na srečo pridružil andrejt, ki me je spremljal večino kroga. Prvih 60 km na kolesu, naprej pa peš. Brez njega bi bilo precej težje. Z vodo in hrano pa naju je zalagala Maja, tako da so bili nahrbtniki vedno polni.
Kot rečeno, startala sva ob polnoči pred hotelom Kras v Postojni. Za ogrevanje naju je čakalo 10 km klanca (večina po makadamu) na Javornike. Nato takoj cca. 7 km spusta (enako makadam ) in kratek vzpon na Sv. Trojico. Od tu je sledil lep spust do Petelinj, kjer naju je ob 3.30 čakala Maja z zalogami vode in palačinkami. Ko sva se okrepčala, sva se odpravila na naslednji hrib, Osojnico. Od tu do vznožja Vremščice nisva srečala žive duše. Na tem delu se je končno tudi zdanilo. Lučko sem z veseljem zbasal v nahrbtnik, saj me je že pošteno žulila.
Ob vznožju Vremščice sva bila na polovici trase (42,8km in 1500 višincev). Počutje je bilo navkljub razdalji odlično, tako da sem večino vzpona pretekel. Temperatura se je že dvigovala, tako da sva se v Senožečah ustavila v trgovini. Plan je bil sicer, da bi mehe napolnila v Razdrtem po 30km, vendar mi je zmanjkalo vode že po 20 km.
Po dobrih 60 km in 2800 višincih naju je v Razdrtem spet čakala Maja. V moji glavi je bil tukaj glavni del poti končan, saj sem pot do konca poznal na pamet in vedel, kaj me čaka. Na Nanos in z njega je šlo kar hitro, od Stran naprej pa je začelo kuhati. Še posebno od Predjame do Sv. Lovrenca, kje je velik del vzpona po makadamu in asfaltu brez senc. Edino zadnji del na Sv. Lovrenc je senčen, ampak tako strm, da pridem gor kar precej utrujen. Čaka me tudi Maja in skupaj se pustiva dol, kjer me čaka nova zaloga hrane in pijače ter še zadnji kilometri.
Zadnjih 8km sta me na kolesu spremljala Maja in andrejt in po 12h neto in 14 bruto je pot končana.
Malo slik: https://www.dropbox.com/sh/310pjb0zh7fezcm/0t6ChIVcs4
Trasa in profil: https://www.dropbox.com/s/orumd4emr61hb7w/slika.jpg
Gpx fajl: https://www.dropbox.com/s/9whi3vonsj4m1 ... 0POLAR.gpx
Pomagal sem si z Geopedio, ker se mi je zdelo lažje, če tečem po markiranih poteh. Krog gre po vseh omembe vrednih klancih v okolici Postojne ( Javorniki, Sv. Trojica, Osojnica, Vremščica, Nanos, Sv. Lovrenc) in ima cca. 86 km in 3500 višincev.
S poročilom sicer zamujam slab teden, ampak bolje pozno kot nikoli. Mogoče bi šel drugič kdo za družbo zraven, tokrat pa sem tekel raje sam, saj sem šel prvič teči tako razdaljo in se nisem želel prilagajat.
Datum 7.avg ima zame tudi poseben pomen, zato sem tudi vztrajal ne glede na slabe vremenske razmere, ko so povsod padali vročinski rekordi. Predviden start sem najprej premaknil iz pete na drugo uro in nazadnje kar na polnoč. Sicer še nikoli nisem tekel ponoči z lučko, ampak enkrat je treba začeti.
Za spremljavo se mi je na srečo pridružil andrejt, ki me je spremljal večino kroga. Prvih 60 km na kolesu, naprej pa peš. Brez njega bi bilo precej težje. Z vodo in hrano pa naju je zalagala Maja, tako da so bili nahrbtniki vedno polni.
Kot rečeno, startala sva ob polnoči pred hotelom Kras v Postojni. Za ogrevanje naju je čakalo 10 km klanca (večina po makadamu) na Javornike. Nato takoj cca. 7 km spusta (enako makadam ) in kratek vzpon na Sv. Trojico. Od tu je sledil lep spust do Petelinj, kjer naju je ob 3.30 čakala Maja z zalogami vode in palačinkami. Ko sva se okrepčala, sva se odpravila na naslednji hrib, Osojnico. Od tu do vznožja Vremščice nisva srečala žive duše. Na tem delu se je končno tudi zdanilo. Lučko sem z veseljem zbasal v nahrbtnik, saj me je že pošteno žulila.
Ob vznožju Vremščice sva bila na polovici trase (42,8km in 1500 višincev). Počutje je bilo navkljub razdalji odlično, tako da sem večino vzpona pretekel. Temperatura se je že dvigovala, tako da sva se v Senožečah ustavila v trgovini. Plan je bil sicer, da bi mehe napolnila v Razdrtem po 30km, vendar mi je zmanjkalo vode že po 20 km.
Po dobrih 60 km in 2800 višincih naju je v Razdrtem spet čakala Maja. V moji glavi je bil tukaj glavni del poti končan, saj sem pot do konca poznal na pamet in vedel, kaj me čaka. Na Nanos in z njega je šlo kar hitro, od Stran naprej pa je začelo kuhati. Še posebno od Predjame do Sv. Lovrenca, kje je velik del vzpona po makadamu in asfaltu brez senc. Edino zadnji del na Sv. Lovrenc je senčen, ampak tako strm, da pridem gor kar precej utrujen. Čaka me tudi Maja in skupaj se pustiva dol, kjer me čaka nova zaloga hrane in pijače ter še zadnji kilometri.
Zadnjih 8km sta me na kolesu spremljala Maja in andrejt in po 12h neto in 14 bruto je pot končana.
Malo slik: https://www.dropbox.com/sh/310pjb0zh7fezcm/0t6ChIVcs4
Trasa in profil: https://www.dropbox.com/s/orumd4emr61hb7w/slika.jpg
Gpx fajl: https://www.dropbox.com/s/9whi3vonsj4m1 ... 0POLAR.gpx
. Odlična izvedba. Še Snežnik ti manjka....Je ime "Medvedji" slučajno ali so bili s tabo na progi? 
