Prostor za debato o teku, tekačih, željah, upih, občutkih, vzpodbudi, nasvetih, ... karkoli vam pade na pamet ob in o teku - povejte, vprašajte, razpišite se ...
 Nejc1986
#362160
Bojan.. kakor mi je to po svoje grozno prebrati,spet po drugi strani...

If u are Not doing It for fun,why would u do It at all?

Kaj pa kolo? Hoja?

Na ustrezno nizji intenzivnosti za začetek?
 Urška89
#362163
Nejc1986 napisal/-a:Se strinjam s predhodnikom; sploh glede spremembe tekaškega okoljA. Ostalo zame nebi prišlo v poštev , ker sem (predvsem v športu ) velik introvertiranec. Tako da odvisno kaj ti paše, moraš probat , da ves...

Ko sem sam imel lani 2x krizo kar se tiče kolesarjenja, sem preprosto postavil kolo v kot, si rekel da se ga 1teden ne dotaknem in da bom ta čas počel " normalne" vsakdanje stvari; kino,pivo s prijatelji, spucal avto, najljubša hrana, sprehod, pospravil stanovanje...

Rezultat: šel sem si uizi kupit novo bundo, spucal sem avto in stanovanje , naslednji dan šel v službo in čez 2dni sem slišal kako me specialka kliče. In sem užival s5 100na uro...

Verjamem da je pri teku podobno,mene poleti tek ne mika,cim pa padejo stopinje pod nulo,sr v meni nekaj prebudi. Verjetno pa temu botruje tudi dejstvo, da je za kaksne resnejse kolesarske ture zdaj prehladno, tek pa pač zdaj pride v poštev..

Skratka,daj se na off, ne razmišljaj samo o tem "kako moram iti teč", ampak pomisli koliko lepih stvari je še poleg teka (hoja,plavanje,kino,biljard,bowling,kino...), Postavi superge v kot za kaksen teden,dva in bo takoj lažje..

Sicer pa;koliko časa že traja kriza,teces kljub krizi?

Krize sploh nimam, tečem ne glede na vse. Brez ne zmorem. Po kakšni 21ki sem vedno imela kakšen dan počitka več, drugače pa še nisem imela krize. Po par dneh se je tek vedno oglasil v glavi, superge so vabile. Me je pač zanimalo, če se ostalim to dogaja.


Krizo imam zdaj, ko me boli sredinec na levi nogi, ker bi morala počivati. To me je totalno vrglo iz tira, ker če ne bo bolje, ne vem, kako bom prenesla morebiten dolgotrajen počitek. Iz nič me namreč boli in imam zaotekel prst. :(
 Nejc1986
#362164
Urska 89:

Sam sem imel junija 2017 operacijo dimeljske kile. Ko sem izvedel diagnozo in dejstvo, da me caka vsaj nekaj tedenski pocitek, sem mislil, da se mi bo zmešalo...

Kaj hitro sem potegnil najbolje iz dane situacije, lepo okreval, moj ego je poskrbel za to, da sem ob vnovicni vrnitvi dobil še veliko vecjo motivacijo.

Ko pogledam za nazaj, je operacija ena boljsih stvari v mojem zivljenju , saj me je naucila, da moram poslusati in slisati svoje telo. Bolecina je klic tvojega telesa, pa naj se to še tako cudno slisi...

Sama si napisala da "moras pocivati" . Torej pocivaj!!!
Uporabniški avatar
 pajo
#362165
Motivacija... samo pomislim na tek pa grem Res, da ne več z takim veseljem in elanom kot pred časom ampak grem. Spucam glavo, uredim misli, dobim novo idejo... Še vedno se dobro počutim ko končam. Ko tega ne bo več bom končal z tekom.
Uporabniški avatar
 pinkfloyd
#362166
Tečem že nekaj let prav vsak dan in to v 99 % primerih zgodaj zjutraj.

Moja motivacija prihaja od znotraj in zunaj. Prav vsako jutro se veselim pogleda na naravo, teka in življenja z njo. Veselim se, ker obstaja še drugačno življenje, kot ga živim čez dan (služba, zaprti prostori, nepotrebni problemi,...). Veselim se, ko srečam živali katere so pokazatelj enostavnega pa hkrati polnega življenja. Veselim se, ko dnevno spremljam, kako se spreminja narava tako v Cerknici, Soči ali Molatu skozi letne čase. Veselim se jutranjega utripa večjih evropskih mest. Veselim se, da lahko vsaj za uro, dve zbežim iz tega kapitalističnega sveta,...

Ko ni motivacije.... Prav vsako jutro mi je težko vstati in tega se očitno ne bom navadil nikoli. :( Hvala bogu je moj moški ego močnejši od lenobe. Ko pride do poškodbe, bolezni, se pozdravim skozi tek in meditacijo. Gre veliko hitreje kot po klasični metodi. Ko se mi ne ljubi se spomnim na tiste, ki si to želijo pa ne morejo. In če še vedno ne gre se spomnim moje mantre: "Ko ne gre, pojdi naprej malo hitreje".

Bojan
 lecko
#362169
Ja vsak ima svojo motivacijo da miga. Si pa predstavljam da je v začetnih letih treniranja, ko so še hitro vidni napredki lažje kot kasneje ko se mogoče mal ustavi in kakšna naveličanost.. Jaz sem še bolj na začetku "rednega" treniranja, dobra 3 leta hitre nordijske hoje . Migam v prvi vrsti zaradi zdravja in gibanja, ampak samo s tako motivacijo se ni vedno lahko spravit na trening. Treba meti kake cilje. Tekme meni dajo dodatno brco . Recimo letos ko sem imel eno tekmo sredi decembra mi je bila tonajvečja motivacija skozi jesen da sem prvič treniral pozimi in po temi . Na treningih pa imam rad nek plan,pa z uro, in sem bolj zagnan kot pa kar tako lahkotno. Letošnji bo verjento kakšna tekma bolj v hrib.
Nazadnje spremenil lecko, dne 14 Jan 2019, 22:41, skupaj popravljeno 1 krat.
 marepn955
#362170
Ja moja motivacija naraste s prijavo na tekmo Ko se prijavim, vem da sem naredu prvi korak, do prihoda v cilj izbrane tekme. Prvo kar naredim po prijavi je ocena proge in ocena trenutne pripravljenosti, potem pa plan koliko bo potrebno preteči in potem zadeva steče.......... nagrada je prihod skozi cilj :D :D
lp mare
Uporabniški avatar
 čara
#362171
ah jaz bom zdaj malo skrenila, ker sem sama v vrtincu, dreku, katerega sem se že malo pozno zavedala, zdaj se pa kopljem ven...Bojan-a kaka depresija ali izgorelost te pa ne baše slučajno?

Silit se ne s tekom, gibat se je pa vseeno treba, ravno toliko, da je za zdravje.

Jaz tudi ne morem teči. Sicer bi rada, ampak me matra to in ono. Hodim pa lahko, tudi v hrib kar gre. Pa to počnem.
 member12
#362323
Prijavim se na maraton - 42km in potem vem, da moram ostati tekasko aktiven. Vem, da trenutno nisem tak, da bi si premislil in se odrekel maratonu in zato pridno tecem. Čas mi ni pomemben, ce je pa dober rezultat, potem smo vsi toliko bolj veseli :P
Uporabniški avatar
 bRunossi
#362324
Moja motivacija: s tem, ko grem na hojo ali tek, se zavem, da delam nekaj za svoje dobro počutje, tako psihično kot fizično. Ko se mi ne da (ja, v mislih se pojavi "milijon" izgovorov, zakaj ne bi šel), pogledam pretekle aktivnosti na Stravi - in glej ga zlomka - počasi skopni lenoba in se pojavi volja do hoje ali teka. Itak najboljše sledi na koncu - občutek po končani hoji/teku - neprecenljivo. Če se mi pa res res ne da, se pa ne silim - ker se takrat zaradi nezbranosti lahko pripetijo poškodbe.
 abcde
#362328
Zdravo telo se bo vedno hotelo gibati. Včasih imam sedeče delo in se ne počutim tako dobro kot kadar imam terensko delo in se gibam. Takoj ko začnem z gibanjem sem takoj boljše volje. :)
Tečem tri krat na teden ali pa enkrat na tri mesece vseeno, odvisno od potreb :), važno da počneš to kar te veseli in v tolikšni meri kot zahteva telo.
Najslabše je karkoli početi po začrtanem programu, nismo profesionalci, da bi od tega živeli. Za naprej se mi sanja ne kako pogoste bodo aktivnosti. :)
Če telo pretreniraš je pa jasno da bo pasal samo počitek, tako da si kar privoščite vedno dovolj počitka in hrane, ker je sestavni del treninga pa motivacije in moči ne bo manjkalo.
Uporabniški avatar
 vencelj
#362329
abcde napisal/-a:Zdravo telo se bo vedno hotelo gibati. Včasih imam sedeče delo in se ne počutim tako dobro kot kadar imam terensko delo in se gibam. Takoj ko začnem z gibanjem sem takoj boljše volje. :)
Tečem tri krat na teden ali pa enkrat na tri mesece vseeno, odvisno od potreb :), važno da počneš to kar te veseli in v tolikšni meri kot zahteva telo.
Najslabše je karkoli početi po začrtanem programu, nismo profesionalci, da bi od tega živeli. Za naprej se mi sanja ne kako pogoste bodo aktivnosti. :)
Če telo pretreniraš je pa jasno da bo pasal samo počitek, tako da si kar privoščite vedno dovolj počitka in hrane, ker je sestavni del treninga pa motivacije in moči ne bo manjkalo.

:clap: :laola
"Žebljico na glavico"
Uporabniški avatar
 Asparagus
#362357
Pred dvanajstimi leti je bila moja motivacija ugotoviti, ali zmorem preteči pet kilometrov v kosu. Uspelo je in odkrila sem čar tekaških prireditev. Tekaški forum je bil takrat precej živ in nekaj forumašic in forumašev mi je uspelo osebno spoznati :clap: . Izziv je postal polmaraton, pretekla sem ga štirikrat, zadnjič tri mesece pred petdesetim rojstnim dnevom, kar mi je dvignilo moralo ob tem mejniku :D . Zame je največja prednost teka, da lahko tečem ob različnih urah, vremenu, različne razdalje, tekaško uro sem uporabljala zelo kratek čas. Že nekaj let mi motivacija peša, a nočem nehati. Nisem nesrečna, če za kak teden ali dva prekinem zaradi zdravstvenih razlogov. Poleti, če je vroče, grem raje na kolo ali na izlet v hribe. Sicer pa tečem vsaj enkrat med tednom in enkrat čez vikend. Vmes naredim raje še kako vadbo za gibljivost telesa. Zdaj je glavna motivacija zavedanje, koliko mi je tek koristil, pa naj omenim samo kondicijo in postavo. Zato bom še vztrajala. :D
Mogoče poskusim tudi kak motivacijski govor :wink: .
 Urška89
#362416
vencelj napisal/-a:
abcde napisal/-a:Zdravo telo se bo vedno hotelo gibati. Včasih imam sedeče delo in se ne počutim tako dobro kot kadar imam terensko delo in se gibam. Takoj ko začnem z gibanjem sem takoj boljše volje. :)
Tečem tri krat na teden ali pa enkrat na tri mesece vseeno, odvisno od potreb :), važno da počneš to kar te veseli in v tolikšni meri kot zahteva telo.
Najslabše je karkoli početi po začrtanem programu, nismo profesionalci, da bi od tega živeli. Za naprej se mi sanja ne kako pogoste bodo aktivnosti. :)
Če telo pretreniraš je pa jasno da bo pasal samo počitek, tako da si kar privoščite vedno dovolj počitka in hrane, ker je sestavni del treninga pa motivacije in moči ne bo manjkalo.

:clap: :laola
"Žebljico na glavico"


Zelo lepo napisano. :clap: :clap:

Meni je za vikende tek tudi nagrada, sprostitev po napornem delovnem tednu. Komaj čakam, da se lahko obujem in grem na daljši tek. :)
Trenutno me motivirajo tudi že 3 plačane prijave na tekaške prireditve in sonce, ki že vsak dan bolj vztrajno prihaja po turobni zimi. :juhuhu: :juhuhu:

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA