- 18 Maj 2019, 21:44
#363423
MISIJA POLITANKE ALI POMETANJE KBK-JA
Ja tako to gre, če se prijaviš, pa se nočeš ta prav cajt sestavit, da bi lahko normalno potreniral za na KBK. Prav po gorenjsko greš potem na dirko, ker je škoda 12 evrov preč metat. Iz božje previdnosti sem se tako še pravi čas javila za metlo, da niso potrebovali še nekoga, ki bi mene pometal po progi.
Z Damjanom in Markom se skupaj odpravimo v Kopačnico, se oglasimo pri njegovi žlahti na rcnije, potem pa dvignit štartne pakete, da ne ostanemo brez cifer za na tekmo. Vmes poljubčki in pozdravčki na levo in na desno in naokrog....pa je ura že 9, ko štartamo. Jaz zadnja.....da se me ja vidi na posnetkih.
Meljem jaz lepo po svoje gorčez, mi jasno ob moji kondiciji pobegnejo vsi...pa saj je itak mišljeno, da bom zadnja, če sem metla. Prva okrepčevalnica je že skoraj pospravljena, ker se morajo prestavit. Me zagledajo in vprašajo, če bom kaj pila.....pravim, da ne, ampak da politanke bi pa jedla......POLITANKE SO! Jih zagrabim nekaj in šibam naprej, da se oni lahko odpravijo na novo delovno mesto. Študiram, kako počasna sem, da so mi res vsi pobegnili, pa naračunam, da sem v prvi uri naredila dobre 4,5 km, kar niti ni tako slabo za nič treninga, kolikor ga imam zadnje čase in za progo, ki gre ves čas navzgor.
Preden pridem do druge okrepčevalnice (une od Divjih zajcov) se iz megle pojavi en gospod, ki popisuje številke. Blazno je zadovoljen ,ko mu povem, da sem metla in da lahko zaključi s službo....pravi, da kok je to fajn, ker ga že zebe....malo naprej srečam prazen stol, pa se mi je najprej zazdelo, da mene čaka, potem pa skontam, da je od unga popisovalca, ki ga je zapustil v upanju, da bom kaj prej, če mi gre naproti. Za naslednjim vogalom pa Tone in Eva in kompanija z naglas muziko, politankami in pivom. POLITANKE SO! Se potiškam s Tonetom, Evi popijem nekaj piva in jo mahnem naprej v meglo. Kaj kmalu skalkuliram, da je Boštjan spremenil del proge....ker kolkor je blo megle (al zunaj al v glavi) tolk mi je pa blo jasno, da trasa ni ista. Naletim na razpotju enega GRS-jevca al kaj podobnega in mu rečem: »A trasa je pa spremenjena?« Pa mi odvrne, da je taka že tretjo sezono, da prej je bla pa drugje....aja?! Nekaj ne bo v redu...ne gre skup...megla je res...ampak trasa že ni ista. Kolovratim tako »grta« in buljim v meglo, da vidim, če kaj vidim, al so trakci al jih ni...mal po občutku, mal po poteptani potki....pa se naenkrat pokaže iz megle nekaj oranžnega....je bil človek vrh Blegoša. Povem, da sem in da za mano ni nobenga več....« A ti si metla? Pa so rekli, da bo ena v rdeči majici.« Ja prjatu, sem imam rdečo majco, sam če pa tko vleče, da sem morala anorak čez nategnit. Se pofotkam z njim za dokaz, da sva oba bila na Blegoši in grem naprej do unih, ki pišejo številke. Da sem tazadnja, jim povem in so od veselja tako hitro spakirali dol z Blegoša, da so bli po moje pred mano pri koči. Vmes so pa tri »punce« s Cerknega naročale, naj pozdravijo Boštjana Jezerška. Do vrha Blegoša sem potrebovala skoraj 2,5 uri. Ta prvi so po moje že zdavnaj doma tačas.
Pri Koči na Blegošu nova okrepčevalnica. POLITANKE SO! PTRF ekipa tudi. Jerca me pofotka in kar hitro drvim dalje...zdaj pretežno v dolino. Vmes me malo pod kočo uni z vrha Blegoša vpraša, če me pelje....da golfal pa ne bomo, mu odvrmen in maširam dalje....dobre tri kilometre naprej se mi una prejšnja ideja niti ne zdi tako slaba. Me sreča še enkrat in me ponovno vpraša, če me je treba peljat....najbrž sem tako švoh zgledala, al kaj? Ga še enkrat prav prijazno zavrnem in šibam naprej...celo nekaj teka sem zmogla.
Ko pridem v Maline la Robidnice al nekaj podobnega iščem, in iščem in iščem.......POLITANK NI VEČ. Baje, da so bile, pa jih je Domen pojedu, ker je šel na KBK namest fruštka.....no in pol so okrepčevalnico predčasno zaprli...jasno je nisem mogla najt. Zarad manjkajoče okrepčevalnice sem ratala lačna in sem do doline sanjala Lipana v ričetu s klobaso. Po poti se skoraj tik pred ciljem (čist mal pred tablico na 19-ih kilometrih) mi spodrsne in pokleknem prav po blesavo...jasno...levo koleno, ki mu že itak ni čist na glih, da sploh laufam. Preštejem zvezde in grem dalje. Končno pridrvim v cilj...poljubčke levo, poljubčke desno, objemčke in čestitke.....ja valjda...vsi so veseli, da je tekme končno konec. Še uro so ustavili 3:55 al nekaj takega...brez veze baterije nucat. No men je vseeno ratalo postavit nov rekord proge. Z Andrejinih 3:47:31 na 4:18:25...za cele pol ure....res pa je, da ni čist ista trasa....samo vseeno mislim, da rekord velja.
Rezime:
- Moja prva letošnja tekma – preživela...komaj, pa še to z metlo v roki. Mar bi šla s sesalcem.
- POLITANKE SO BILE na skoraj vseh okrepčevalnicah....oziroma kar na vseh, samo eno so prej zaprli, ker so pred mano vse politanke pojedli.
- Lipan v ričetu s klobaso je bil sicer planiran, vendar sem v vsem žaru dogajanja nanj pozabila, dokler ni bilo prepozno...tako mi je Ata Štrumf....ups...sori, Boštjan je bil....prinesel domač kruh, basko in sir...in orodje, da sem si lahko pomagala.
- Počutje....blesavo. Vse me boli in jutri bom mela musklfiber.
P.S ZZ Topka....si bla pogrešana...je tvoj sam pršu.
Ja tako to gre, če se prijaviš, pa se nočeš ta prav cajt sestavit, da bi lahko normalno potreniral za na KBK. Prav po gorenjsko greš potem na dirko, ker je škoda 12 evrov preč metat. Iz božje previdnosti sem se tako še pravi čas javila za metlo, da niso potrebovali še nekoga, ki bi mene pometal po progi.
Z Damjanom in Markom se skupaj odpravimo v Kopačnico, se oglasimo pri njegovi žlahti na rcnije, potem pa dvignit štartne pakete, da ne ostanemo brez cifer za na tekmo. Vmes poljubčki in pozdravčki na levo in na desno in naokrog....pa je ura že 9, ko štartamo. Jaz zadnja.....da se me ja vidi na posnetkih.
Meljem jaz lepo po svoje gorčez, mi jasno ob moji kondiciji pobegnejo vsi...pa saj je itak mišljeno, da bom zadnja, če sem metla. Prva okrepčevalnica je že skoraj pospravljena, ker se morajo prestavit. Me zagledajo in vprašajo, če bom kaj pila.....pravim, da ne, ampak da politanke bi pa jedla......POLITANKE SO! Jih zagrabim nekaj in šibam naprej, da se oni lahko odpravijo na novo delovno mesto. Študiram, kako počasna sem, da so mi res vsi pobegnili, pa naračunam, da sem v prvi uri naredila dobre 4,5 km, kar niti ni tako slabo za nič treninga, kolikor ga imam zadnje čase in za progo, ki gre ves čas navzgor.
Preden pridem do druge okrepčevalnice (une od Divjih zajcov) se iz megle pojavi en gospod, ki popisuje številke. Blazno je zadovoljen ,ko mu povem, da sem metla in da lahko zaključi s službo....pravi, da kok je to fajn, ker ga že zebe....malo naprej srečam prazen stol, pa se mi je najprej zazdelo, da mene čaka, potem pa skontam, da je od unga popisovalca, ki ga je zapustil v upanju, da bom kaj prej, če mi gre naproti. Za naslednjim vogalom pa Tone in Eva in kompanija z naglas muziko, politankami in pivom. POLITANKE SO! Se potiškam s Tonetom, Evi popijem nekaj piva in jo mahnem naprej v meglo. Kaj kmalu skalkuliram, da je Boštjan spremenil del proge....ker kolkor je blo megle (al zunaj al v glavi) tolk mi je pa blo jasno, da trasa ni ista. Naletim na razpotju enega GRS-jevca al kaj podobnega in mu rečem: »A trasa je pa spremenjena?« Pa mi odvrne, da je taka že tretjo sezono, da prej je bla pa drugje....aja?! Nekaj ne bo v redu...ne gre skup...megla je res...ampak trasa že ni ista. Kolovratim tako »grta« in buljim v meglo, da vidim, če kaj vidim, al so trakci al jih ni...mal po občutku, mal po poteptani potki....pa se naenkrat pokaže iz megle nekaj oranžnega....je bil človek vrh Blegoša. Povem, da sem in da za mano ni nobenga več....« A ti si metla? Pa so rekli, da bo ena v rdeči majici.« Ja prjatu, sem imam rdečo majco, sam če pa tko vleče, da sem morala anorak čez nategnit. Se pofotkam z njim za dokaz, da sva oba bila na Blegoši in grem naprej do unih, ki pišejo številke. Da sem tazadnja, jim povem in so od veselja tako hitro spakirali dol z Blegoša, da so bli po moje pred mano pri koči. Vmes so pa tri »punce« s Cerknega naročale, naj pozdravijo Boštjana Jezerška. Do vrha Blegoša sem potrebovala skoraj 2,5 uri. Ta prvi so po moje že zdavnaj doma tačas.
Pri Koči na Blegošu nova okrepčevalnica. POLITANKE SO! PTRF ekipa tudi. Jerca me pofotka in kar hitro drvim dalje...zdaj pretežno v dolino. Vmes me malo pod kočo uni z vrha Blegoša vpraša, če me pelje....da golfal pa ne bomo, mu odvrmen in maširam dalje....dobre tri kilometre naprej se mi una prejšnja ideja niti ne zdi tako slaba. Me sreča še enkrat in me ponovno vpraša, če me je treba peljat....najbrž sem tako švoh zgledala, al kaj? Ga še enkrat prav prijazno zavrnem in šibam naprej...celo nekaj teka sem zmogla.
Ko pridem v Maline la Robidnice al nekaj podobnega iščem, in iščem in iščem.......POLITANK NI VEČ. Baje, da so bile, pa jih je Domen pojedu, ker je šel na KBK namest fruštka.....no in pol so okrepčevalnico predčasno zaprli...jasno je nisem mogla najt. Zarad manjkajoče okrepčevalnice sem ratala lačna in sem do doline sanjala Lipana v ričetu s klobaso. Po poti se skoraj tik pred ciljem (čist mal pred tablico na 19-ih kilometrih) mi spodrsne in pokleknem prav po blesavo...jasno...levo koleno, ki mu že itak ni čist na glih, da sploh laufam. Preštejem zvezde in grem dalje. Končno pridrvim v cilj...poljubčke levo, poljubčke desno, objemčke in čestitke.....ja valjda...vsi so veseli, da je tekme končno konec. Še uro so ustavili 3:55 al nekaj takega...brez veze baterije nucat. No men je vseeno ratalo postavit nov rekord proge. Z Andrejinih 3:47:31 na 4:18:25...za cele pol ure....res pa je, da ni čist ista trasa....samo vseeno mislim, da rekord velja.
Rezime:
- Moja prva letošnja tekma – preživela...komaj, pa še to z metlo v roki. Mar bi šla s sesalcem.
- POLITANKE SO BILE na skoraj vseh okrepčevalnicah....oziroma kar na vseh, samo eno so prej zaprli, ker so pred mano vse politanke pojedli.
- Lipan v ričetu s klobaso je bil sicer planiran, vendar sem v vsem žaru dogajanja nanj pozabila, dokler ni bilo prepozno...tako mi je Ata Štrumf....ups...sori, Boštjan je bil....prinesel domač kruh, basko in sir...in orodje, da sem si lahko pomagala.
- Počutje....blesavo. Vse me boli in jutri bom mela musklfiber.
P.S ZZ Topka....si bla pogrešana...je tvoj sam pršu.