Če pogledam danes na 7.konjiški maraton, se ne spomnim kje sem se kot tekač kadarkoli (v 20 letni tekaški "karieri")tako čudno počutil kot včeraj v Slovenjskih Konjicah... in kot piše kolega isomg, nisem bil edini....
Trasa odlična, vreme prečudovito in tudi support na okrepčevalnicah odličen...
Glasbeni maraton v drugem krogu je na kar nekaj mestih pivsko omagal. Komentar, ki sem ga slišal: Zdaj ne navijajmo, bomo potem ko bo šla kakšna večja grupa mimo. Pa vpraša mala deklica: A za prve se ne navija?
Servis v cilju je bil hitrejši kot v lakirnici Hoče. Prideš po 21km s pulzom 200 in ti v 1m širokem in 5m dolgem koridorju prva gospa daje v roko vodo, druga banano, tretja ploščico, četrta gel... Ko sem hotel še eno banano, je bil odgovor NE in prijazen pogled... Ciljni prostor sem pretekel hitreje kot prej ko je bil to štartni prostor.
Podelitev(če se temu tako reče) medalj za dosežke v kategorijah na INFO točki, ko se počutiš kot da boš komu kaj ukradel...
Na Konjiškem maratonu niso smeli nastopiti otroci, ki so rojeni od 30.9.2004 do 31.12.2004. NIKJER!!!!!!! Baje ima taka pravila AZS, ne organizatorji
In ko vidiš, da je VIP šotor večji kot šotor za ostale tekače (ki je bil na pol prazen
) se zaveš, da si res na "Maratonu z dušo".
... sem pa vesel za vse tekaške kolege, ki jih včeraj ni nič zmotilo in so lahko uživali v tekaškem prazniku