Evo mene,
preživel sem operacijo
. Na kratko, zaradi deviacije nosnega pretina v desno, sem se naročil na operacijo v ORL kliniki v Ljubljani. Datum sem imel 7.11., vendar sem na vrsto prišel šele naslednji dan.
Vse skupaj je trajalo okrog 30 minut. Najprej se vsedeš na stol, kirurg ti da neke namočene tampone v nosnici, verjetno da že malce omtrviči zadevo. Vmes te sprašuje, če si na kaj alergičen, kakšne operacije si že imel itd..
Nato greš v sosednjo sobo in se vležeš na likalno desko. V žilo dobiš nekaj pomirjevala (čutil nisem nič, čeprav bi moral menda postati rahlo omotičen).
Tampone ti vzamejo ven, preko glave te pokrijejo s pregrinjalom z luknjo, tako da ven molita le nos in usta.
Sledi nekaj injekcij, tista pod nosom je bila malo bolj neprijetna. Komaj kirurg spusti injekcijo iz rok, že s sklapelom zareže v nosno sluznico (pri meni je bilo na levi strani) in jo odlušči. Potem z raznimi orodji (videl nisem nič, pač pa sem slišal) odstranjuje odvečen material. Zvoki so zelo zanimivi
, boli pa praktično nič. Dejansko je potem vzel še nekakšno dleto in s kladivom ene parkat užgal. Vse vibracije sem čutil v zobeh, upam da imam še vse plombe.
Na koncu še malo prečisti. Pri šivanju sluznice nazaj, sem začutil vbode igle. Sledi še preizkus prehodnosti nosnih kanalov, po pozitivni verifikaciji pa vstavi tampona v obe nosnici. Dodatno namesti še nekakšno manjšo gazico in jo prilepi z mikroporom (a se reče tako
)
Nato pride mična sestra in te posadi na voziček in odpelje nazaj v svojo posteljo.
V glavnem, pri zobarju mi je običajno hujše, tako da se posega res ni treba bati.
2. del: okrevanje v bolnišnici
V posteljo te posedejo zelo pokonci in tako čakaš na večerjo, ker še nekaj ur ne smeš jesti. Vsake toliko časa zamenjaš gazo, ki jo imaš nameščeno pod nosom, tampona pa ostaneta notri do odhoda domov. Takih nas je bilo kar nekaj in smo zgledali kot Ostržki
.
Bolečin v nosu sploh nisem imel, pač pa malo glavobola. Sestra ti vsake toliko da nekaj proti bolečinam (vse skupaj sem vzel 3 Nalgesin tablete in kakšnih 6 lekadolov - v dveh dneh).
Meni je bilo največji problem ponoči. Dve noči sem zelo malo spal
, to pa zato, ker sem moral dihati skozi usta. Vsake toliko me je kar nekaj dušilo, grlo in ustnice pa sem imel izredno suhe in pekoče (čeprav sem ves čas pil). Zelo mi je prav prišlo tudi pršilo Angal, ki sem ga prinesel kar od doma. Podnevi je bilo dosti bolje, ker sem ves čas požiral slino in pil čaj.
Zadnji dan zjutraj (2dni po operaciji) ti zdravnik odstrani tampona iz nosu. Občutek je tak, kot da ti jih izveče iz možganov. Ne boli, je pa zoprno. Kri se kar konkretno ulije, zato sem moraš od 15-30 minut držati za nos (vmes greš peš v svojo sobo), da preneha. Malo se umiješ, sestra prinese dve majhni plastenki s fiziološko raztopino (slana voda), da si izpiraš. Počakaš na odpustnico in odpujsaš domov.
3. del: okrevanje doma
Ko sem prišel domov, sem pričel z izpiranjem nosa, kot so mi pokazali v bolnišnici. Kar naenkrat je ven priletel polkilski strdek, kri pa se je ulila kot iz pipe. Ves tak krvav sem sedel na postelji in se držal za nos vsaj pol ure in požiral kri, ki mi je tekla po grlu. Potem se je umirilo.
Sedaj je že skoraj teden dni po operaciji, nos se mi še vedno neprestano maši, tako da previdno izpihujem vso tisto sluz in strdke. To naj bi se počasi umirilo, potem pa bom videl, če se je splačalo.
Zaključek:
Sam poseg ni noben bav bav, pri zobarju mi je ponavadi huje (kar se tiče bolečin). Tako, da bi šel še enkrat, če bi bilo potrebno. Bolj problematičen je del po operaciji, še posebej za take, ki niso vajeni pogleda na kri, še posebej na svojo
.
Upam, da sem s to informacijo komu pomagal pri odločitvi. Moj opis je subjektivne narave in morda ne odraža dejanskega stanja. Za več informacij se posvetujte s svojim osebnim kirurgom.
LPT1