- 18 Apr 2006, 10:12
#64081
Pozdravljeni Tekaški prijatelji!
Pa mi je uspelo !
Pretekel in prehodil sem cca 130 km z višinsko razliko 3895 m gor in prav toliko dol, po obmejni poti od Dravograda do Gornje Radgone.
Na poti sem bil non stop 23 h in 37 minut!
Padla sta tudi dva rekorda:
1. v manj kot 24.urah mi je uspelo narediti celotno obmejno pešpot med Dravogradom in Gornjo Radgono
2. v 17 tih urah mi je uspelo »nočno prečkanje« Kozjaka
Žal, se mi nihče ni pridružil in sem celotno pot opravil SOLO!
Start: sobota ob 18 h pri mostu čez Dravo v Dravogradu. Pohitel sem na Košenjak da ga prečkam pred temo. Ker pot poteka po južni strani, se je sneg pojavil šele na 1200 m vr. Gaz je bila zadosti poledenela, le tu in tam se je pogrezalo in je do vrha šlo kot po maslu. Tam me je pričakal tudi čudoviti sončni zahod. Veliko slabše je bilo navzdol (spust po severni strani Košenjaka) proti Pernicam. Nobene gazi in več kot meter snega ter pogrezanje do kolen, občasno tudi do pasu. Za 400 mvr spusta sem porabil 1 uro. Vseeno mi je to uspelo še pred temo. Naprej sem nadaljeval tekaško. Neverjetno polna luna mi je odlično pomagala. Pot sem poznal in ni bilo nobenih »napačnih odločitev«.V Bistriškem grabnu sem še uspel dobiti »nekaj tekočega« v vaškem mladinskem domu, potem pa do Kungote nič razen vode in rozin. Proti pričakovanju je pot čez Kozjak bila prej suha kot mokra, mehka in idealna za tek . Vreme prijetno toplo, le proti jutru je pošteno zahladilo. Vrstili so se nočni spusti in vzponi : Podlipje, Kapunar, Remšnik, Duh, Tojzlov vrh. Zdaj mi je že šlo na tesno ker sem porabil celotno zalogo rozin. Skoraj privlekel sem se do Kungote. Odprta trgovina je ponujala izbiro. Sveže grozdje , sendvič in moj »doping« coca cola so me dvignili na noge in sem nadaljeval po asfaltu proti Šentilju in Sladkemu vrhu. Lepo sončno in nekoliko vetrovno vreme je bilo idealno za nadaljevanje. Po Sladkem vrhu sem zavil po poti ob Muri. Kar vlekli sta me je njen tok in šumenje proti Radgoni. Več kot 15 km pot poteka po mivki ob Muri, tako da me žulji na nogah niti niso preveč motili. Ob mostu v Gornji Radgoni sem bil pred 18 uro v nedeljo. Kaj lepšega: v manj kot 24. urah sem opravil s to prekrasno potjo. Bilo je vsega : od čudovitega sončnega zahod in gaženje snega do kolen na Košenjaku, nočnega teka v globoki tišini ob polni luni po grebenu in grapah Kozjaka, krasnega sončnega vzhoda na Duhu, teka po asfaltu ob sončnih gričih Slovenskig goric, do teka po vroči mivki ob šumeči Muri …
NEPOZABNO DOŽIVETJE . PRIPOROČAM GA VSEM KI GA ZMOREJO V CELOTI ALI PO DELIH!.
Lep pozdrav vsem forumašem iz Maribora! Zvone
Pa mi je uspelo !
Pretekel in prehodil sem cca 130 km z višinsko razliko 3895 m gor in prav toliko dol, po obmejni poti od Dravograda do Gornje Radgone.
Na poti sem bil non stop 23 h in 37 minut!
Padla sta tudi dva rekorda:
1. v manj kot 24.urah mi je uspelo narediti celotno obmejno pešpot med Dravogradom in Gornjo Radgono
2. v 17 tih urah mi je uspelo »nočno prečkanje« Kozjaka
Žal, se mi nihče ni pridružil in sem celotno pot opravil SOLO!
Start: sobota ob 18 h pri mostu čez Dravo v Dravogradu. Pohitel sem na Košenjak da ga prečkam pred temo. Ker pot poteka po južni strani, se je sneg pojavil šele na 1200 m vr. Gaz je bila zadosti poledenela, le tu in tam se je pogrezalo in je do vrha šlo kot po maslu. Tam me je pričakal tudi čudoviti sončni zahod. Veliko slabše je bilo navzdol (spust po severni strani Košenjaka) proti Pernicam. Nobene gazi in več kot meter snega ter pogrezanje do kolen, občasno tudi do pasu. Za 400 mvr spusta sem porabil 1 uro. Vseeno mi je to uspelo še pred temo. Naprej sem nadaljeval tekaško. Neverjetno polna luna mi je odlično pomagala. Pot sem poznal in ni bilo nobenih »napačnih odločitev«.V Bistriškem grabnu sem še uspel dobiti »nekaj tekočega« v vaškem mladinskem domu, potem pa do Kungote nič razen vode in rozin. Proti pričakovanju je pot čez Kozjak bila prej suha kot mokra, mehka in idealna za tek . Vreme prijetno toplo, le proti jutru je pošteno zahladilo. Vrstili so se nočni spusti in vzponi : Podlipje, Kapunar, Remšnik, Duh, Tojzlov vrh. Zdaj mi je že šlo na tesno ker sem porabil celotno zalogo rozin. Skoraj privlekel sem se do Kungote. Odprta trgovina je ponujala izbiro. Sveže grozdje , sendvič in moj »doping« coca cola so me dvignili na noge in sem nadaljeval po asfaltu proti Šentilju in Sladkemu vrhu. Lepo sončno in nekoliko vetrovno vreme je bilo idealno za nadaljevanje. Po Sladkem vrhu sem zavil po poti ob Muri. Kar vlekli sta me je njen tok in šumenje proti Radgoni. Več kot 15 km pot poteka po mivki ob Muri, tako da me žulji na nogah niti niso preveč motili. Ob mostu v Gornji Radgoni sem bil pred 18 uro v nedeljo. Kaj lepšega: v manj kot 24. urah sem opravil s to prekrasno potjo. Bilo je vsega : od čudovitega sončnega zahod in gaženje snega do kolen na Košenjaku, nočnega teka v globoki tišini ob polni luni po grebenu in grapah Kozjaka, krasnega sončnega vzhoda na Duhu, teka po asfaltu ob sončnih gričih Slovenskig goric, do teka po vroči mivki ob šumeči Muri …
NEPOZABNO DOŽIVETJE . PRIPOROČAM GA VSEM KI GA ZMOREJO V CELOTI ALI PO DELIH!.
Lep pozdrav vsem forumašem iz Maribora! Zvone