Kako se izogniti težavam z vnetjem pokostnice?

Z vnetjem pokostnice se slej kot prej sreča vsak zaprisežen tekač. O tem zakaj do tega pride, kako ugotoviti, da imamo ravno to poškodbo in najpomembneje, kako bolečino v predelu goleni sanirati, smo povprašali mag. Martina Mikeka, dr. med., ki kot specialist ortoped dela v Splošni bolnišnici Novo mesto in v Centru za ortopedijo in športne poškodbe Artros v Ljubljani. Njegovo ožje področje specializacije je zdravljenje poškodb in obolenj ramenskega sklepa in komolca ter zdravljenje in preventiva športnih poškodb. Mikek se v prostem času tudi sam aktivno ukvarja s športom, predvsem s kolesarjenjem, golfom in smučanjem

Kaj je vnetje pokostnice?

Najpogosteje se zanjo uporablja izraz vnetje pokostnice (tkiva, ki obdaja kost), vendar pa so vzroki lahko tudi drugje. V zadnjem času se uveljavlja izraz medialni tibialni stres sindrom, ki zajema večino preobremenitvenih poškodb goleni, ki se pojavljajo pri teku. Zanje je značilna bolečina v spodnji polovici goleni, nekoliko na notranji strani, ki je v primeru, ko gre za prizadetost mišic, tetiv ali pokostnice običajno najizrazitejša ob začetku teka, med samim tekom pa se postopno ublaži. Prizadeti del je na otip občutljiv. Pri hujših oblikah lahko bolečina seva navzgor vse do kolena. Vzroki so najpogosteje v vnetju narastišča mišic goleni na medkostno membrano, razpeto med golenico in mečnico, kot tudi preobremenitvene poškodbe samih mišic in njihovih tetiv, redkeje pa gre za vnetje same pokostnice golenske kosti na mestu narastišča mišic.

Kako vemo, kdaj gre za vnetje pokostnice?

Razlikovanje med navedenimi vzroki za bolečino za zgodnje zdravljenje ni zelo pomembno, potrebno pa je izključiti možnost stresnega zloma golenice in kroničnega kompartment sindroma, ki se vsaj v začetku lahko kažeta s podobnimi simptomi in znaki. Stresni zlom golenice je preobremenitvena poškodba, ki se običajno kaže kot zelo drobna poka v kosti, ki tudi na rentgenskem slikanju ni vedno vidna. Značilno zanjo je, da se bolečina med tekom ne zmanjšuje, ampak pogosto še stopnjuje. Na otip je občutljiv le zelo ostro omejen predel goleni na mestu same poškodbe. Pri kroničnem kompartment sindromu pa gre za utesnitev mišic goleni v mišični loži, ki je posledica prekomernega otekanja mišic goleni ob preobremenitvi. Otekanje dvigne pritisk v mišični loži, kar prizadene prekrvavitev mišic. Pri kronični obliki, ki se lahko pojavi pri teku, so običajno prizadete mišice v sprednji loži goleni in tedaj se bolečina pojavi značilno na sprednjem in zunanjem delu goleni. Bolečino pogosto spremlja še občutek mravljinčenja, kasneje lahko tudi zmanjšane moči. Gre za sicer izjemno redko stanje, ki se pojavlja v povezavi le z zelo velikimi napori, vedeti pa je potrebno, da je v primeru suma na kronični kompartment sindrom nujna zdravniška pomoč.

Glavni dejavnik tveganja

Glavni dejavnik tveganja za razvoj medialnega tibialnega stres sindroma je prevelika intenzivnost treninga oziroma prehitro stopnjevanje obremenitev pri teku, ki povzroča kopičenje mikro poškodb v mišicah in narastiščih mišic goleni goleni, ki se zaradi pomanjkanja počitka ustrezno ne sanirajo in postopno pričnejo povzročati bolečine. Pomemben mehanični dejavnik, ki lahko privede do težav je tudi prekomerna pronacija stopala (zvračanje navznoter), ki ob vsakem dotiku stopala ob podlago povzroča prekomerno raztezanje in obremenjevanje mišic in kit na notranji strani goleni. Do tega lahko pride tudi pri dolgotrajnem teku po rahlo vstran nagnjenem cestišču.

Boljša je preventiva kot kurativa

Prvi ukrep pri pojavu težav je pravilno načrtovanje vadbe, pri kateri naj povečanje količine teka ne presega 10 odstotkov tedensko. Pomembno je tudi, da za tek izbiramo mehkejšo, ravno podlago, kjer so obremenitve mišic manjše in ne pride do »zvijanja« stopala. Ob pojavu bolečin je pomembno, da zmanjšamo intenzivnost treningov ter da se ob tem izogibamo teku po hribu navzdol, po trdem in po neravnem terenu oziroma da prekinemo s tekom, če to ne zadošča. V tem času lahko kolesarimo, plavamo, lahko tudi poizkusimo s tekom v bazenu. V primeru prekomerne pronacije je potrebno izbrati tekaško obutev s povečano oporo notranjega stopalnega loka. V prvih dneh je priporočljivo pogosto hlajenje bolečega predela oziroma masaža z ledom. Po umiritvi bolečin lahko pričnemo z blagimi vajami za raztezanje mišic meč (s hrbtom se opremo na zid, omaro ipd., pri čemer so prsti nog dvignjeni čim višje. V tem položaju vztrajamo 20 sekund. Vajo ponovimo tri- do petkrat), po približno dveh tednih pa postopno tudi z vajami za krepitev mišic sprednjega dela goleni. Običajno lahko začnemo spet teči po dveh do štirih tednih, pri čemer moramo paziti, da ne tečemo preveč po zelo trdi podlagi (asfaltu, betonu). Tako kot pri vseh poškodbah je pomembno, da obremenitve stopnjujemo zelo postopno, da se pred tekom vedno ogrejemo in redno izvajamo raztezne vaje za mišice meč in goleni pred in po teku.

Članek je bil že objavljen v časniku Delo.