Nevarnosti teka poleti

Poletje poleg prijaznejših temperatur in na splošno ugodnejših vremenskih pogojev tekačem prinaša tudi vrsto nevarnosti. Od sonca in s tem povezanih opeklin in drugih vročinskih stanj do klopov, ki lahko povzročijo klopni meningoencefalitis (proti kateremu se lahko cepimo) in boreliozo lyme, ki jo zdravimo z antibiotiki. Za nasvet o zaščiti pred nevarnostmi, ki poleti prežijo na tekače smo se obrnili na Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.

SONCE
Ljudje imamo različne tipe kože, ki so različno občutljivi na sončne UV žarke. S tipom kože je povezano posameznikovo tveganje za sončne opekline kože in tveganje za kožnega raka. S poznavanjem svojega tipa kože in UV indeksa boste bolje vedeli kdaj in kako se zaščititi pred soncem. Splošno je pravilo, da svetlejša ko je koža, bolj previdni morate biti na soncu.

Tip kože in priporočeni SPF

Strokovnjaki poznajo več različnih tipov kože. Znotraj posameznega tipa je lahko precej razlik v barvi in tonu kože.

Vir: www.haut.de

Sončni UV indeks

UV indeks opisuje jakost sončnih žarkov. Višja vrednost pomeni večjo nevarnost sončnih žarkov, saj lahko v krajšem času poškodujejo kožo. Ob jasnem vremenu je najvišji okoli 13. ure. Pri vrednostih med 7 in 9 je izpostavljenost velika; pri vrednostih 10 in več je najbolje, da se soncu med 11. in 15. uro izognemo, če to ni možno, uporabimo vsa zaščitna sredstva.

UV indeks objavlja Agencija RS za okolje dnevno v sklopu biovremenskih napovedi na spletni strani http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/bio.html in v nekaterih časopisih. Kakšno nevarnost predstavlja UV indeks za vas, je odvisno od tipa vaše kože. Svetlejša ko je koža, bolj so nevarni UV žarki. Več o UV indeksu: http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/UV_indeks.pdf

Tveganje za sončno opeklino kože
Ko ste določili svoj tip kože in ugotovili UV indeks, lahko uporabite spodnjo tabelo za določanje tveganja za sončne opekline kože.

Kaj pomenijo različne ravni tveganja?
– Nizko tveganje
– Zaščita ni potrebna.
– Srednje tveganje
– Previdnost med 11. in 15.uro. Ne zadržujte se dlje časa na soncu nezaščiteni.
– Visoko tveganje
– Zaščitite se z obleko, pokrivalom in sončnimi očali med 11. in 15. uro. Na izpostavljenih delih uporabite zaščitno sredstvo.
– Zelo visoko tveganje
– Med 11. in 15. uro se izogibajte soncu, če to ni možno, uporabite vsa zaščitna sredstva.

Osnovna pravila, ki naj veljajo tudi za tekače.

Ne izpostavljajte se opoldanskemu soncu
Sončni žarki so najmočnejši med 10. in 16. uro. V teh urah se čimmanj izpostavljajte soncu.

Zadržujte se v senci
Senca je dobra zaščita pred UV žarki, vendar bodite pozorni na strukturo (npr. drevo, sončnik), saj vsaka senca ne nudi popolne zaščite.

Nosite pokrivalo
Klobuk s širokimi krajci nudi dobro zaščito oči, ušes, obraza in zadnjega dela vratu – področij, ki so še posebej izpostavljena soncu.

Pokrijte kožo
Lahka oblačila, ki omogočajo prehajanje zraka, z dolgimi rokavi in hlačnicami, učinkovito ščitijo kožo pred sončnimi žarki.

Nosite sončna očala, ki ne prepuščajo UV žarkov
Sončna očala s 100% UVA in UVB zaščito učinkovito preprečijo izpostavitev soncu, ki lahko povzroči katarakto in druge poškodbe oči. Pri nakupu sončnih očal preverite deklaracijo.

Vedno uporabljajte zaščitni faktor
Uporabljajte kremo z zaščitnim faktorjem (SPF) 15 ali več na izpostavljenih delih telesa. Kremo nanašajte vsaki 2 uri in vedno po delu, plavanju, igranju ali rekreaciji. Tudi vodoodporna mazila se odstranijo s kože z znojenjem, dolgotrajnim plavanjem ali brisanjem z brisačo.

Izogibajte se solarijev
Svetloba solarijev in UV luči lahko poškoduje kožo in nezaščitene oči. Dobro se je izogibati umetnim virom UV svetlobe.

Bodite pozorni na UV indeks
UV indeks je pomembna informacija, ki omogoča načrtovanje zunanjih aktivnosti tako, da preprečimo pretirano izpostavljenost nevarnim žarkom.

Viri: US Environmental Protection Agency, Svetovna zdravstvena organizacija

VROČINA

Kakšne težave povzroča visoka temperatura?
Daljše obdobje visokih temperatur lahko povzroči več različnih zdravstvenih težav (vročinska stanja):
– kožne izpuščaje
– utrujenost
– vročinske krče
– motnje zavesti
– vročinsko izčrpanost
– vročinsko kap.

V katerih primerih smo še posebej izpostavljeni neugodnim učinkom visoke temperature?
Nekateri dejavniki pospešujejo nastanek vročinskih stanj:
– izguba telesne tekočine (dehidracija) zaradi zmanjšanega vnosa tekočine ali zaradi bolezni
– prekomerno uživanje alkohola
– uporaba naslednjih zdravil: diuretiki (zdravila za odvajanje vode iz telesa), zdravila za zdravljenje kroničnih obolenj (zaviralci beta receptorjev, antiholinergiki, digitalis), pomirjevala iz skupine barbituratov
– akutna obolenja: driska, vročina, infekcije, kožne opekline
– kronična obolenja: duševna prizadetost, zvišan krvni pritisk, debelost.

Kako lahko preprečimo zdravstvene težave ob visokih temperaturah?
– Dnevno spijte vsaj 2 litra tekočine (brezalkoholne pijače, najbolje voda). Opozorilo: Če Vam je zdravnik omejil količino tekočine, ki jo smete zaužiti, ali se zdravite z zdravili za odvajanje vode (diuretiki), vprašajte zdravnika, koliko tekočine smete zaužiti v vročem vremenu.
– Ne uživajte pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali velike količine sladkorja – te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Ne uživajte zelo hladnih pijač, ker lahko povzročijo želodčne krče.
– Zadržujte se v zaprtih, hlajenih prostorih. Če doma ali v službi nimate klimatskega hlajenja, pojdite v nakupovalni center ali knjižnico – tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri vzdrževanju normalne telesne temperature v vročini.
– Doma se hladite s hladno prho ali hladno kopeljo.
– Oblačite se v lahka, ohlapna oblačila svetlejših barv. Zaščitite se pred soncem s sončnimi očali, pokrivalom za glavo ter zaščitno kremo s SPF 15 ali višjim zaščitnim faktorjem.
– NIKOLI ne puščajte nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu.
– Zunanje fizične aktivnosti omejite na jutranje in večerne ure.
– Omejite športno aktivnost. V času fizične aktivnosti spijte dva do štiri kozarce hladne, brezalkoholne pijače na uro. Izotonične tekočine nadomeščajo soli in minerale, ki jih izgubljate s potenjem.
– Nekateri ljudje so zdravstveno bolj ogroženi. Bodite posebej pozorni na znake prizadetosti pri dojenčkih in malih otrocih, starejših ljudeh, duševno prizadetih ter pri ljudeh s kroničnimi obolenji, predvsem pri srčnih bolnikih in ljudeh s povišanim krvnim pritiskom.
– Bodite pozorni na kakovost hrane, ki jo uživate. V vročini se hrana hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost zastrupitev. Hrano shranjujte v hladilniku. Pozorni bodite predvsem na mesne izdelke ter izdelke, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo dobro umijte.

KLOPI

Tekači, ki tečejo v naravi morajo biti posebej pozorni na klope. Ti se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 m je veliko klopov, v višjih legah jih je manj. Zgornja meja, kjer jih še najdemo, je 1600 m. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in v površinskih zemeljskih plasteh.

Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Aktivnost klopov in njihovih razvojih stopenj je odraz klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad ojačita dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi lahko traja že od februarja pa vse do novembra, je pa to zelo odvisno od vremenskih razmer.

Klopi v Sloveniji prenašajo dve vrsti bolezni. Prva, klopni meningoencefalitis, je virusna bolezen možganske ovojnice in centralnega živčnega sistema. Na mestu vboda klopa pri klopnem meningoencefalitisu praviloma ni opaznih sprememb na koži. Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze pa tudi trajno ohromelost. Klopni meningoencefalitis je le redko smrtna bolezen (1-2 odstotka odraslih bolnikov). Borelioza lyme je druga pomembna bolezen, ki jo prenašajo klopi. Za razliko od klopnega meningoencefalitisa proti boreliozi cepljenje zaenkrat ne obstaja. Bolezen se zdravi z antibiotiki. Razširjenost borelioze ni omejena na znane okužene predele klopnega meningoencefalitisa, ampak so s povzročiteljem te bolezni okuženi klopi po celi Sloveniji.

Zelo pomembno je, da se pred tekom v naravi pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, škornji, ruta). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih laže opazimo. Namažemo se z repelentom. Po vrnitvi iz teka v naravi natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo. Najučinkovitejša zaščita pred klopnim meningoencefalitisom pa ostaja cepljenje.