SUUNTO T6C-2. del analize – footpod

Nekaj uvodnih besed o footpodu. Prednosti footpoda v primerjavi z gps:
– Ob pravilni kalibraciji bolj natančno meri trenutno hitrost
– Lahko ga uporabljamo v odprtih in zaprtih prostorih (npr. tunel, gosti gozd, visoke stolpnice)
– Ne motijo ga daljnovodi, ni možnosti prekinitve signala
– S pomočjo vgrajenih senzorjev meri pravilno ne glede na konfiguracijo terena

Nameščanje footpoda na tekaške copate:

• Razlika je ali ga namestimo na levo ali na desno supergo. Večina ljudi ima namreč eno nogo močnejšo od druge, ali pa je ta bolj odrivna, oziroma se med samim tekom drugače »obnaša« od druge. Kaj to pomeni v praksi? Npr. da si footpod namestimo najprej na levo supergo in ga pravilno umerimo. Potem jih operemo, medtem footpod odstranimo in ga potem namestimo na desno supergo. Brez dodatnih nastavitev kalibracije po vsej verjetnosti meritev ne bo več pravilna.
• Razlika je ali ga namestimo bolj spredaj ali bolj zadaj oziroma zgoraj. To sicer ni pravilo, vendar pa obstaja velika verjetnost, da nam bo na sprednjem delu kazal večjo razdaljo od dejanske, na zgornjem pa manjšo. Vendar to ni problem, saj se kalibracijski faktor lahko regulira v obe smeri od odstopanja.
• Vsakič, ko zamenjamo superge, moramo izvesti novo kalibracijo footpoda na nove superge. Vsake se namreč malo drugače odzivajo.
• Kako si namestiti nosilec za footpod na superge s pomočjo vezalk je seveda stvar vsakega posameznika, jaz pa priporočam sledeči način:

• Vezalke najprej odvežemo oziroma odstranimo iz lukenj
• Pustimo jih le na zadnjih dveh luknjicah in pomerimo, da sta oba konca enaka
• Na sliki je z modro označena leva stran vezalke in z rdečo desna
• Vezavo začnemo, da damo oba konca vezalke iz zunanje strani v notranjost plastike
• Nadaljujemo tako, da gre enkrat vezalka pod plastiko in nato nad plastiko
• Na levi in desni strani plastike se tako izmenjujeta: oba konca vezalke zgoraj in oba konca vezalke spodaj. Prav tako diagonalno.
• Namestitev mora biti fiksna in ne sme omogočati premikanja nosilca v nobeno smer.

Začetek treninga s pomočjo footpoda

Footpod aktiviramo, ko naredimo kakšen korak. Če to ni dovoj, nekajkrat brcnemo, da senzor zazna gibanje. Znak za aktiviran footpod je 3x utripajoča rdeča lučka na napravici. Po določenem času neaktivnosti se slednji sam ugasne.

Pred prvo uporabo, ga mora ura »spoznati« (najti, zanjo je to neka nova naprava).

Držanje desne sredinske tipke (mode), da pridemo v nastavitve – hitrost in razdalja (SPD/DST) – umerjanje (pair) in ura bo sama našla footpod, kar bo tudi napisano na ekranu.

Možni podatki na ekranu med treningom s pomočjo footpoda

• Povprečna hitrost (avg spd)
• Razdalja (distance)
• Razdalja »kroga« (lap dist)
• Hitrost ali tempo »kroga« (lap spd)
• Največja hitrost (max spd)
• Trenutna hitrost/tempo (če imamo nastavljeno km/h govorimo o hitrosti, če imamo nastavljeno min./km govorimo o tempu)

Prikazani bodo seveda le tisti podatki, ki smo jih določili v nastavitvah ekranov.

Omejitev tempa

Naš tempo na treningu ali tekmi lahko omejimo s spodnjo in zgornjo mejo, oziroma z najpočasnejšim in najhitrejšim tempom. Če smo med vadbo izven nastavljenega območja, nas na to ura opozori s piskanjem. Tempo lahko nastavimo do sekunde natančno.

Nastavitve – SPD/DST – omejitev hitrosti (spd lim) – »on« – najhitreje, najvišji tempo (high); ta številka mora biti v resnici manjša od druge – najpočasneje, najnižji tempo (low); ta številka mora biti višja.

Praksa (izmišljen primer): high = 3:50, low = 4:00

Kalibracija footpoda

Čeprav je v navodilih največkrat predlagana kalibracija na atletski stezi, kjer je razdalja poznana, imam sam drugačne izkušnje. Pred kalibracijo se moramo vprašati, ali bomo superge, na katerih imamo footpod uporabljali med tekmovanji ali med treningi. Temu je namreč potrebno prilagoditi kalibracijo, katera naj bi bila čim bolj podobna najbolj pogosti rabi footpoda.

Navodila ponavadi predlagajo 1 do 2 kroga teka na atletskem stadionu za pravilno umerjanje footpoda. To je 800 m, kar je absolutno premalo za pravilno meritev.

Izkušnja iz prakse: Na 1km razdalji se mi je footpod večkrat zmotil le za 10m (namesto 1000m mi jih je nameril 990), vendar pa se je na daljši razdalji zmotil že veliko več in sicer v kontra smer, se pravi mi je nameril bistveno preveč od dejanske razdalje).

Večina rekreativnih tekačev teče na tekmah hitreje, kot na treningih. Recimo, da želimo footpod kalibrirati za tekmovanja. Kakšnih tekmovanj se najpogosteje udeležujete? So to tekme na atletski stezi, so to cestni teki, gorski teki, kros, razgiban teren, gozdne poti, makadam. Že sama kalibracija na treningu naj bo čim bolj podobna terenu na tekmi. Na različnih podlagah se namreč footpod različno odziva. Če bomo footpod kalibrirali na tartanu in potem na tekmi tekli po asfaltu, meritev ne bo enaka. Drugačna slika pa bo, če bomo kalibrirali na asfaltu in potem tudi tekmovali na asfaltu.

Nekaj je izbira pravega terena glede namena, drugo pa je tempo in razdalja. Tudi tempo teka ali hitrost bi morala biti med samo kalibracijo čim bolj podobna tempu na tekmi.  Ker na treningu največkrat ne moremo celotne ciljne razdalje preteči v tekmovalnem tempu, si za merilo vzamimo 1/3 tekmovalne razdalje:

Izmišljene številke za lažjo orientacijo: Recimo, da ste polmaraton sposobni preteči v 4:00 min./km. Iz tega sledijo vsi ostali preračuni.

V primeru, da želite footpod uporabljati predvsem na treningih, ga namestite na superge, ki jih imate največkrat za trening. Izberite si traso za kalibracijo, ki jo tečete dovolj pogosto. Tecite tako, kot največkrat tečete na tej trasi. Dobljeni podatki morda ne bodo merodajni za tekmovanja, vsekakor pa dovolj natančni za planiranje lastnih treningov.

Kakšna je prava razdalja v naravi?

V današnjem času obstaja že veliko pripomočkov, s pomočjo katerih je možno izmeriti določeno razdaljo: navigacija, mobitel, gps na uri, spletni zemljevidi. Pri zemljevidih je pomembno, da damo pogled na največjo povečavo in predvideno pot poklikamo čim bolj natančno.

Uro in footpod lahko kalibriramo kadarkoli, lahko tudi po vsakem treningu, čeprav to ni ravno smiselno. Bolj pomembno je, da zato ne rabimo iti v kakšne posebne nastavitve.

Ko končamo s treningom (ko pritisnemo tipko »stop«) – ZELO POMEMBNO: NE SMEMO ŠE PRITISNITI DESNEGA ZGORNJEGA GUMBKA za shranjevanje oziroma pregled opravljenega treninga.

Pred shranjevanjem držimo desni sredinski gumb (mode), da se premaknemo v nastavitve – izberemo SPD/DST – in nato CALIBRATE – izpisala se bo razdaljo, kakršno je izmeril footpod àmi pa na to mesto vpišemo razdaljo, ki naj bi bila dejanska.

Na podlagi izmerjene in dejanske razdalje, ura samodejno izračuna kalibracijski faktor, na podlagi katerega potem vse druge razdalje preračunava.

To je avtomatska kalibracija ure.

Če z natančnostjo teh podatkov še nismo dovol j zadovoljni pa se lahko ukvarjamo tudi z ročno kalibracijo ure, oziroma ročnim spreminjanjem kalibracijskega faktorja.

Kalibracijski faktor    

Tovarniško je nastavljen na 1,000. To bi pomenilo, da bi mi npr. pretekli 1km, ura pa bi tudi namerila točno 1 km.

Če ura nameri manj od dejanske, se kalibracijski faktor poveča. Primer: Na 1000m razdalji, ura izmeri 980m (se pravi 20m manj). Kalibracijski faktor se izračuna: dejanska razdalja/izmerjena razdalja. V izmišljenem primeru torej 1000/980 = 1,020.

Če pa ura nameri več od dejanske, se kalibracijski faktor pomanjša. Primer: Na 1000m razdalji, ura izmeri 1020m (se pravi 20m več). Izračun kalibracijskega faktorja v tem primeru = 1000/1020 = 0,8333.

Ali ura meri več ali manj, je odvisno od več dejavnikov. Tovarniška nastavitev je narejena ne neko povprečje. Odvisno je koliko odstopamo od povprečja. Faktorji, ki vplivajo na kalibracijski faktor:

• položaj footpoda na supergah
• dolžina koraka
• frekvenca korakov
• podlaga
• odrivnost in dviganje nog med tekom
• teren

Ročna nastavitev kalibracijskega faktorja z računanjem ali poskušanjem na srečo

Nastavitve –  SPD/DST – calibrate – druga sredinska številka – povečevanje ali pomanjševanje s pomočjo desnega zgornjega in spodnjega gumbka – potrditev desni sredinski gumb

Intervalni trening s pomočjo footpoda

To pride v poštev, ko imamo uro že umerjeno in nam razdaljo meri pravilno. Razen, če vam sekunde in točna razdalja ni tako pomembna. Največkrat se sicer intervalne treninge izvaja na štadionu, kjer imamo že znano razdaljo, vendar nam ura omogoča intervalni trening tudi kjerkoli drugje.

Nastavitve – SPD/DST – interval – »on« – določimo razdaljo intervala 1 in razdaljo intervala 2

(ponavadi prvi interval pomeni hitro in drugi počasi za počitek)

Zgodovina (analiza) treninga z rabo footpoda

Če imamo nastavljeno funkcijo »autolap« (da nam samodejno označuje km oziroma želene razdalje) ali, če sami stiskamo med tekom gumb »lap« bodo vsi navedeni podatki za vsak »lap« posebej, sicer bodo le skupni. Omenil bom le podatke, ki so prisotni poleg vseh ostalih in so odvisni le od footpoda:

– razdalja

– povprečen tempo

– maksimalna hitrost

2 različna footpoda in ena ura

Super funkcija, če uporabljamo eno uro in npr. dvoje različne superge, ene za treninge in druge za tekme. Na vsakih supergah imamo drug footpod in vsak mora biti posebej umerjen.

Vse nastavitve so enake, kot je že zgoraj opisano, le da za en footpod zberemo FOOTPOD, za drugega pa SPD POD.