Tek z nahrbtnikom

Pred petimi leti sem se prvič srečal s pravim tekaškim nahrbtnikom. Do tedaj sem imel o nahrbtnikih zelo slabo mnenje. Pri teku me je oviralo vsako najmanjše dodatno breme. Nato sem se prijavil na daljši etapni tek v Sahari. Organizator je zahteval kar nekaj obvezne opreme, skupaj z dvema litroma vode je naneslo kar blizu 4 kg. Trgovine pri nas niso kaj dobro založene s tekaškimi nahrbtnik, vseeno mi je uspelo najti ustreznega.

Nejevoljno sem se odpravil na prvi tekaški trening z nahrbtnikom. Ko sem po nekaj kilometrih uspel nastaviti naramnice in ostale pomožne trakove na pravo dolžino, se je pričel pravi užitek. Odprl se mi je povsem nov svet. Spoznal sem, da se da z nahrbtnikom prav udobno teči. Nahrbtniki so postali obvezen del moje tekaške opreme, sedaj jih imam že kar nekaj, od dvolitrskega pa vse do dvajset litrskega.

Na treningu velikost nahrbtnika ni tako pomembna, lahko je tudi prevelik, na tekmi pa večji nahrbtnik pomeni tudi večjo težo. Zelo praktični so nahrbtniki, ki imajo vodni meh s cevko. Običajno so veliki med enim in dvema litroma. Večina nahrbtnikov ima temu namenjen tudi poseben predal, ki je tudi še dodatno toplotno izoliran. Problem se pojavi pozimi pri nizkih temperaturah, ker v izpostavljeni cevki napitek hitro zmrzne. Cevko se sicer da tudi dodatno toplotno izolirati. Samo nalivanje meha med tekmo zna biti kar precej zamudno, zato jaz najraje  uporabljam bidone ali plastenke pritrjene na naramnice na prednjem prsnem delu. Tudi ostali žepki na prsnem delu so zelo praktični. V njih se da shraniti mobilni telefon, fotoaparat, gps, kompas, kakšna energetska ploščica… stvari tu so res pri roki, ni potrebno nahrbtnika sneti s hrbta za vsako malenkost. Zelo praktična se mi zdi velika dvolitrska torba, ki se jo da pripeti na naramnice spredaj na prsi. Veliko praktičnih stvari gre notri, na njo se da pa še prav enostavno zatakniti veliko plastenko vode. Tudi težišče nahrbtnika se prenese na prednjo stran, s tem se razbremeni hrbet. Na tekmovanjih v trail runningu organizatorji običajno zahtevajo kar nekaj opreme: kompas, piščalka, reševalno alu folijo, komplet prve pomoči, dodatna oblačila,svetilko, nož, vžigalnik, rezervno hrano…  

Vse te stvari lahko pridejo še kako prav, zato sem si sestavil kar en tak manjši komplet, ki ga vzamem seboj v nahrbtnik na vsak daljši trening.

Na tek z nahrbtnikom se je potrebno privaditi postopoma, začeti z manjšo težo. Predvsem moramo biti pozorni na naramnice in pa spodnji del hrbta, ker nas tu najraje ožuli. Naramnice in pasove je potrebno skrbno nastaviti. Za sebe pogosto tudi našijem kakšen dodaten pašček ali žepek, odvisno od potrebe na tekmovanjih. Z tekmovalno pripravljenim nahrbtnikom opravim prej več treningov, saj se med tekmo ni več časa za popravke.