Meritve za rekreativne športnike

21 oktobra, 2010

2189

Na Fakulteti za šport v okviru Inštituta za šport že vrsto let izvajamo meritve za vrhunske športnike. Na športno rekreativnem področju pa smo dodali novo storitev – meritve aerobne vzdržljivosti za rekreativne športnike.

Aerobna vzdržljivost je potrebna pri vseh športih, kjer želimo dalj časa vztrajati pri določeni obremenitvi. V tem opisu se prepoznajo predvsem tekači, kolesarji in tekači na smučeh. In prav za te skupine rekreativnih športnikov smo pripravili teste aerobne vzdržljivosti.

Tovrstne teste opravljajo usposobljeni strokovnjakiv laboratoriju Fakultete za šport. Testi se med sabo nekoliko razlikujejo, a imajo skupno bistvo. Pri vseh gre za stopenjski obremenilni test, kar pomeni, da se obremenitev postopoma povečuje do trenutka, ko organizem to še dopušča. Obremenitev se povečuje s stopnjo naklona in s hitrostjo na tekoči preprogi. Pri kolesu pa se obremenitev regulira z uporom, ki ga nudijo pedala. Tekači opravijo Praha test na tekoči preprogi, kolesarji Conconijev test na nastavljivem sobnem kolesu (po želji tudi na svojem tekmovalnem) in smučarski tekači Smutek test, kjer na tekoči preprogi uporabijo modificirane palice.

Na začetku merjence seznanimo sprotokolom meritev. Preden stopijo na tekočo preprogo oziroma sedejo na kolo, izmerimo njihovo telesno višino, telesno maso, odstotek maščobe v telesu in opravimo spirometrijo, ki nas oskrbi s podatki o pljučni kapaciteti merjencev. Pred, med in po testu vzamemo tudi mikrovzorec krvi iz ušesne mečice za analizo laktata. Nato merjencem namestimo masko, ki meri porabo kisika, in merilec srčnega utripa. Sledi nekaj minutno ogrevanje, potem pa zares.

Na podlagi vseh podatkov dobimo celotno sliko merjenčevega organizma in kako le-ta deluje pod obremenitvijo. Podatki povedo kako deluje merjenčev srčno-žilni sistem, kakšne so njegove dihalne funkcije, pri kakšnem srčnem utripu in hitrosti dosega laktatni prag, respiratorno kompenzacijo, anaerobni prag in VO₂max.

Rekreativni športniki v veliki meri določajo srčni utrip za vadbena območja na podlagi maksimalnega srčnega utripa. Vendar pa je takšno določanje obremenitve nenatančno in ne omogoča optimalnega napredovanja. Z našo pomočjo merjenci izvedo vrednosti srčnega utripa za vadbena območja na osnovi VO₂max.

Maksimalno porabo kisika lahko natančno določimo le v laboratoriju. Dosežena je, ko poraba kisika, kljub povečanju intenzivnosti, neha naraščati. Pri intenzivnosti okrog 40 – 60 % VO₂max rekreativec doseže aerobni ali laktatni prag.Pri intenzivnosti okrog 80 – 90 % VO₂max pa anaerobni prag.

VO₂max, aerobni in anaerobni prag spadajo med najpomembnejše parametre za oceno aerobne vzdržljivosti.

Pri dolgih tekaških razdaljah, kot sta maraton in ultramaraton, je za določanje tekmovalne uspešnosti pomembnejši kriterij aerobni prag. Pri teku na 5, 10 in 21 km pa je tekmovalni uspeh v večji meri povezan z VO₂max in z anaerobnim pragom.

Dejstvo je, da gre za meje, ki jih lahko z ustreznim treningom premaknemo na višjo raven in s tem izboljšamo aerobno vzdržljivost.

Podatke meritev podamo v obliki tabel in grafov, ki jih interpretirajo strokovnjaki na tem področju. Po končanih meritvah prav zato nudimo tudi strokovni posvet, ko merjencem razložimo pridobljene rezultate in svetujemo, kako trenirati, da bi presegli meje njihovega športnega uspeha.

Zaželeno in priporočljivo je, da meritve izvedemo dvakrat, saj tako preverimo učinkovitost treninga. Po določenem trenažnem procesu so torej merjenci vabljeni na ponovne meritve.

Z nami ne boste trenirali več, temveč pametneje. Varno, zdravo, premišljeno, brez pretiravanja. S pravimi podatki o vašem organizmu je to mogoče.