Maraton skozi čas

10 decembra, 2010

4187

Tokrat ne bomo pisali o pripravah in treningih oziroma o tem, kako premagati ali preteči maratonsko razdaljo, pač pa o temi, ki zadeva splošno izobrazbo tekača, in o zanimivostih, ki jih je dobro poznati.

Kaj je maraton?

Tu bo govora o tekaškem maratonu, čeprav obstajajo tudi kolesarski, plavalni, plesni, filmski maratoni in še kakšni. Splošno mnenje je, da je kakršen koli maraton povezan z dolgim trajanjem. Večina tekaških začetnikov, si povsem napačno predstavlja pomen besede maraton. Mislijo, da je to vsako tekaško tekmovanje ne glede na razdaljo. Tekaški maraton je športna disciplina, pri kateri je potrebno peš (s tekom ali hojo) premagati razdaljo 26 milj in 285 jardov oziroma 42 km in 195 m.

Izvor besede maraton (marathon)

Zgodovina omenja imeFEDIPIJ ali FILIPID. To je bil grški vojak, ki je po bitki na Maratonskem polju, kjer so Grki leta 490 pred našim štetjem premagali Perzijce, pretekel razdaljo od mesta Maraton do Aten. Na cilju naj bi rekel: “zmagali smo,” nato pa zaradi izčrpanosti umrl. To je sicer znana legenda, za katero pa se ne ve, ali je resnična.

Zgodovina maratona

Začetki maratona segajo 2500 let nazaj. V tistem času sta od bojišča v Maratonu do Aten vodili dve cesti. Severna je bila krajša, a bolj razgibana. Njena dolžina naj bi bila dobrih 34 kilometrov. Južna je bila daljša, a položnejša, z dolžino dobrih 40 km. Tekač naj bi izbral težjo in zato daljšo pot, ker naj bi bilo na jugu še nekaj perzijskih vojakov.

Druga zgodba govori o kurirju, ki je ob vdoru Perzijcev tekel iz Aten po pomoč v Šparto. Tu mesto Maraton sploh ni omenjeno, zato se pojavlja vprašanje, zakaj bi se tek na takšno razdaljo imenoval maraton.

Dolžina

Današnji tekaški maraton meri 42.195 metrov oziroma 42 kilometrov in 195 metrov. Včasih pa ni bilo tako. Dolžina maratona sprva ni bila točno določena. Nekaj prvih olimpijskih maratonov je bilo dolgih okoli 40 kilometrov, približno toliko kot razdalja od Maratona do Aten po daljši poti.

Na olimpijskih igrah v Londonu leta 1908 je bila proga ponovno dolga najprej približno 40 kilometrov, a je princesa Walesa želela, da njeni otroci vidijo štart, kar je progo podaljšalo na 42 kilometrov (26 milj). No, na koncu so dodali še 385 jardov (26,2 milje ali 42.195 m), tako da se je tek končal pred kraljevsko ložo kralja Edvarda VII. Druga legenda o podaljševanju proge pa pravi, da je želela imeti kraljica Aleksandra najboljši pogled na cilj, ki so ga zato podaljšali do njene palače.

Tretja predpostavka: maratonska razdalja naj bi bila razdalja med Windsorskim kraljevim dvorcem in olimpijskem stadionom.

Po16 letih polemik so razdaljo 26,2 milje oziroma 42,195 km potrdili kot uradnomaratonsko razdaljo, ki so jo nato tekli leta 1924 na olimpijskih igrah v Parizu.

Prvi maratonski nastopi

V Grčiji so pred prvimi modernimi olimpijskimi igrami v Atenah izvedli kvalifikacije.Takratnizmagovalec je za razdaljo 40 km potreboval 3 ure in 18 minut.

Na prvem uradnem maratonu je nastopilo le 25 tekačev.

Olimpijske igre

Prve moderne olimpijske igre so bile v grških Atenah leta 1896. Pobudniki so iskali popularno panogo v spomin na zmagovalno bitko iz antične Grčije. Nad maratonsko razdaljo in s tem nad novo tekmovalno disciplino so bili vsi navdušeni.

Zmagovalec prvega olimpijskega maratona je postal grški nosač vode Spiridon Louis. Njegov čas pa je znašal 2:58:50 (ne pozabimo, za takratno 40-kilometrsko razdaljo). Zanimivo je, da se je omenjeni tekač vmes ustavil na kozarcu vina pri svojem stricu. Imel je komaj 23 let. Drugi je za njim zaostal 7 minut.

Ženski maraton je bil prvič na sporedu na olimpijskih igrah v Los Angelesu šele leta 1984.

Maratonske razdalje na prvih sedmih olimpijskih igrah so bile torej različne, od približno 40 km do 42,75 km.

Maraton danes

Včasih niso točno vedeli, kako trenirati, počivati, se prehranjevati, zato je bil maraton namenjen le peščici izbrancem in še med temi je bila velika selekcija, kdo bo na koncu videl cilj in kdo ne. Ljudje so po maratonih tudi umirali. Danes maratone teče na milijone ljudi po vsem svetu. Meje človeške vzdržljivosti so se premaknile krepko navzgor (ultramaratoni, gorski maratoni, triatloni, duatloni). Večina najboljših maratoncev današnjega časa dosega svoje najboljše rezultate med 32. in 34. letom starosti, kar je zanimivo, glede na to, da se gre pri marsikaterem drugem športu pri teh letih že v “pokoj.” Maratoni današnjega časa se organizirajo po vsem svetu. Ima ga skoraj vsako večje mesto. Maratoni so postali dostopni povsem običajnim ljudem, saj so v zadnjem času prerasli v množične družabne prireditve.

Maraton v Sloveniji

V Sloveniji obstajata dva maratona z dolgoletno tradicijo, in sicer v Radencih (maraton treh src) in v Ljubljani (ljubljanski maraton). Oba potekata v dveh krogih (2-krat polovični maraton). Obstaja tudi tradicionalni ultramaraton Celje–Logarska dolina, kjer je možno teči tudi maratonsko razdaljo, vendar ta ne šteje kot uradni maraton.

Kdo kroji usodo slovenskega maratona?

Med moškimi rekreativci vsi, ki jim uspe maraton preteči v času manj kot tri ure, spadajo med najboljše.Med atleti pa lahko omenimo naslednja imena, ki vsako po svoje prispevajo k zgodovini slovenskega maratona: Roman Kejžar, Mirko Vindiš, Dušan Mravlje, Marko Dovjak, Srečo Končina, Milan Jankovič, Marjan Krempl, Pavel Močnik, Janez Falež. V današnjem času pa Mitja Kosovelj, Tone Kosmač, Primož Kobe, Robert Kotnik.

Med predstavnicami nežnejšega spola, velja omeniti Heleno Javornik, Olgo Grm, Silvo Vivod, Anico Živko, Ido Šurbek, Nado Rotovnik Kozjek, v današnjem času pa Danejo Grandovec.

Ženski slovenski rekord v maratonu
Helena Javornik, Amsterdam, 17.10.2004 = 2:27:32

Moški slovenski rekord v maratonu
Roman Kejžar, Torino, 26.3.2000 = 2:11:50

Zanimivost K-jev:
Priimki trenutno najboljših slovenskih maratoncev se vsi začenjajo s črko K.