Boj med okusom in boleznijo

Okus človeku ni dan v zibelko, razvije se postopoma in zelo pomembno je, kateri okus se nam bo tekom življenja bolj razvil. Tokrat se bomo bolj orientirali na okus slanosti.

Okus je eden izmed petih čutov, ki jih ima človek. Gre za sposobnost zaznavanja snovi, npr. hrane ali pijače. Pri ljudeh ločimo 4 vrste okusov: sladko, slano, kislo in grenko.

Kako preživimo večino življenja?
Sol je že od nekdaj zelo pomembna, saj je bila ena izmed glavnih snovi za konzerviranje živil. Od časov Martina Krpana, ki je zaslovel zaradi soli, so se človekove življenjske navade, običaji in način življenja zelo spremenili. Iz načina življenja divjega lovca, ki je preskrbel le toliko hrane, da je lahko preživel, smo prešli na potrošnika, ki večino svojega življenja presedi in uživa industrijsko pripravljeno hrano. S tem se je povečalo število srčnožilnih obolenj, ki so trenutno med vodilnimi vzroki smrtnosti, tako v svetu kot v Sloveniji.

Posledice pretiranega vnosa soli
Vedno bolj je jasno, da je pretiran vnos soli povezan tako s hipertenzijo kot z ostalimi srčnožilnimi obolenji, kot sta ishemična srčna bolezen in možganska kap. Kar 65% Slovencev ima krvni tlak nad normalo (140/90 mm Hg). Od vseh z normalnim krvnim tlakom pa jih ima kar 16% visoko normalen krvni tlak (od 130–139/85–89 mm Hg). Pri okoli 50% ljudi, ki so v tem visoko normalnem območju, se lahko razvije bolezensko povišan (zelo nevaren) krvni tlak.

Visok krvni tlak
Visok krvni tlak sprva ne povzroča simptomov, zato se ga ljudje premalo zavedajo. Povišanje krvnega tlaka lahko različno hitro deluje na človeško telo in lahko že v kratkem času povzroči pojav možganske kapi, miokardni infarkt ali celo odpoved ledvic in človeka priveže na vsakodnevno dializiranje. Tega si gotovo nihče ne želi, zato premislimo, kako se jim lahko izognemo.

Izognimo se visokemu krvnemu tlaku
Eden najpomembnejših načinov v začetnem in tudi nadaljnjem zdravljenju krvnega tlaka je izboljšanje načina življenja:
– zmanjšajmo vnos soli,
– uživajmo več sadja in zelenjave,
– povečajmo fizične aktivnosti,
– zmanjšajmo telesno težo, če je ta nad normalo.

Med vsemi naštetimi je sol nadvse pomemben dejavnik, ki se mu lahko najprej odrečemo in na ta način poskrbimo za svoje telo.

Zmanjšajmo vnos soli
Svetovni iniciativi za zmanjšan vnos soli se je pridružila tudi Slovenija. Intenzivirane akcije se izvajajo v okviru nacionalnega programa za zmanjšanje vnosa soli, ki ga vodi doc. dr. Hlastanova z Inštituta za varovanje zdravja, pridružujemo pa se ji številne druge strokovne in civilno družbene skupine, tudi Sekcija za arterijsko hipertenzijo pri Slovenskem zdravniškem društvu. Zavedamo se, da je zelo pomembno sodelovanje z industrijo. Če želimo bolnika usmeriti v zmanjšanje vnosa soli v prehrani, mu je treba tudi v vsakodnevnem življenju ponuditi izdelke, ki jih bo lahko užival, in ga hkrati ozavestiti, kako lahko vidi oz. oceni, koliko soli vsebuje izdelek, ki ga želi kupiti, in kako naj izbere sebi primernega.

Pomembno je, da zmanjšamo vsebnost soli v vseh izdelkih, vendar na način, ki ne bo boleč in pretirano opazen.

Tako kot smo skozi leta postopoma pridobili občutek slanosti in si zdaj želimo zelo slano hrano, lahko skozi leta postopoma tudi reduciramo svoj občutek slanosti in bomo lahko zadovoljni s hrano, ki ima le majhno vsebnost soli. V okviru nacionalnega programa za zmanjšanje soli je zato zelo pomembno, da sodelujemo z industrijo.

Koliko soli na dan?
Ocenjujejo, da za normalno delovanje organizma potrebujemo približno 1,5 g soli na dan. Povprečna poraba soli v Sloveniji je vsaj 10 g NaCl (kuhinjske soli) na dan. Povprečno še varno potrebo soli ocenjujemo na 5 g dnevno. Pretiran vnos soli je problem v celi Evropi in tudi drugod, zato je bila sprožena svetovna iniciativa o spoznavanju škodljivega vnosa soli: Svetovna iniciativa za zmanjšan vnos soli.

Kako zaužijemo največ soli
V preiskavi Inštituta za varovanje zdravja, kakšen je vnos soli v Sloveniji in katere izdelke največ uživamo, so ugotovili, da največ soli vnesemo:
– s kruhom,
– z mesnimi izdelki,
– s polpripravljenimi in pripravljenimi izdelki,
– z obroki, zaužitimi zunaj doma,
– z dosoljevanjem in
– z neustrezno pripravo hrane.

Podobna dejstva so ugotavljali tudi v ostalih evropskih državah. V Sloveniji smo se najprej lotili sodelovanja z izdelovalci kruha, zdaj želimo okrepiti sodelovanje s proizvajalci mesnih izdelkov, upamo, da bomo lahko širili pozitiven vpliv tudi na mlekarsko predelovalno industrijo (siri vsebujejo zelo veliko soli) in na gostinske lokale.

Sol naj zamenjajo domače začimbe!
Ljudi želimo ozavestiti, kako je pretiran vnos soli škodljiv, hkrati pa jih opozoriti, da ne bi uživali drugih nadomestkov soli, ki so lahko škodljivi na drug način. Namesto soli priporočamo uživanje jedi z domačimi začimbami.

Manj soli za več zdravja
Na Finskem in v Angliji se je povprečna poraba soli tekom več let zmanjšala že za 40%, posledično so se znižali tudi krvni tlak v populaciji, umrljivost in obolevnost zaradi kardiovaskularnih obolenj.

Zdravja se ne da kupiti!
Z vsemi ukrepi lahko prihranimo veliko denarja naši zdravstveni blagajni. Če si predstavljamo, da smo ena tistih oseb, ki je z zmanjšanjem vnosa soli spremenila svoj način življenja in se tako ubranila pred invalidnostjo po možganski kapi ali po miokardnem infarktu, pa je to veliko več vredno kot denar, ki bi ga s tem prihranili, kajti svojega zdravja ne moremo meriti z denarjem. Ko človek enkrat zboli, ima samo še en problem: kako ozdraveti. Omenjenega pa se ne da kupiti.

Avtorica članka: Asist. mag. Jana Brguljan Hitij, dr. med.
Predsednica sekcije za arterijsko hipertenzijo
KO za hipertenzijo, UKC Ljubljana

        Sponzor teme